VIP SEKS: Božičnica ali novoletnica? (samo za 18+)

KONČAL JE SVOJ PREDNOVOLETNI GOVOR NA RAZŠIRJENI ZADNJI SEJI. NANJO SO POVABILI ŠE TISTEGA, S KATERIM SO SODELOVALI V PARLAMENTU, NJIHOVEGA NARAVNEGA LEVEGA ZAVEZNIKA, ČEPRAV URADNO TO NI BIL. PRVI MED ENAKIMI, NO, NEKATERI SO BILI MALO MANJ ENAKI, BI SKORAJ SPUSTIL SOLZO, TUDI SMRKELJ JE KOMAJ ZADRŽAL. ZARADI ZADNJE NOVOLETNE SEJE SO GA (SPET) PREPLAVILA ČUSTVA.

Sovražil je svoj medijski nadimek, a tako rad je jamral … Pri mami je s tem dosegel vse in vedno ga je pomirila tako, da mu je v usta porinila svojo dojko, čeprav iz nje že leta ni več pritekalo mleko. »Mama, zizo bi,« so bile zanj čarobne besede, ki so vedno pregnale vse slabo in ga pomirile. To, da dela, mu danes tako ali tako nihče ni verjel.

Tudi ta dan bi se lahko končal enako, torej neplodno, če glavne besede ne bi prevzela Štajerka. Naveličana njegovega jamranja je nenadoma ukazala, naj pomožno osebje zastre okna, ugasne luči in se nemudoma umakne. Nato je vstala izza okrogle mize in na hitro dvakrat udarila z dlanmi. Temo, ki je nastala, je osvetlila zgolj rdeča svetloba. Na kratko so se odprla velika vhodna vrata in v prostor so vstopili štirje vladni natakarji ter v sejno sobo na servirnih vozičkih pripeljali pokrite srebrne pladnje. Še vedno edina stoječa je Štajerka odrinila stol za seboj, da je ta z velikim truščem padel na tla. Trenutek za tem se je pred nemimi ter še vedno presenečenimi obrazi z mačjimi koraki odpravila do pripeljanega. Jamravček si je na skrivaj z rokavom obrisal slino in na mizo odložil očala z zarošenimi stekli. Samo on je namreč opazil, da si je med hojo slekla suknjič, da je ta nato nemarno padel na tla. Njene prsi, neusahljivi vir njegove nočne domišljije, so bile nevarno napete. Vsi drugi so bili očarani s skrivnostjo pripeljanega. Nemirni, kaj se skriva pod pokrovi, so bili iz trenutka v trenutek vse bolj glasni. Eden od njih je celo vstal, da bi bolje videl, a ga je Štajerka grobo odrinila, da se je skoraj zvrnil na tla. Po dolgem času, tako se je prisotnim zdelo, je končno prišla do vozičkov s pladnji.

Privzdignila je prvega, zgolj za nekaj centimetrov, toliko, da so prav vsi napeli vratove in privzdignili pogled, da bi bolje videli. Vstati si ni upal nihče. Nato je pokrov pladnja vzdignila v celoti. Prepričani, da na njem ni ničesar, so starejši občani prhnili, mlajši, predvsem gost, pa so od navdušenja zaploskali. Njihove oči so se močno zaiskrile, saj so zagledali v pravilne vrste postavljene bele črtice njim zelo znanega prahu. Levo od njih so ležale tudi sveže smotke domačice. Dvignila je naslednji pokrov, ki je pod seboj skrival izbrane žgane pijače. Pod tretjim so bili vrhunski letniki arhivskih vin. Četrtega pokrova ji ni uspelo odkriti, kajti prisotni so planili na ponujeno … Naslednjih trideset minut je bilo slišati le zvoke »vleke« črtic, žvenkljanja kristalnih kozarcev in nazdravljanja s polnimi kozarci vrhunskih vin. Minila je že ura in vsi prisotni so bili prav židane volje, prav po kmetijsko, ne kmečko.

Štajerka je ostala prisebna, ni se prepustila ponujenim konzumacijam. Poskušala je preglasiti trušč in vse bolj glasno in nekontrolirano govorjenje. Ni ji uspelo, zato je stopila na mizo in s svojim močnim glasom preglasila vse prisotne. Prepričana, da ji vsi sledijo in jo poslušajo, je z mirnejšim in tišjim glasom spregovorila: »Zdaj pa pozor, prihajata Božiček in njegov angelček!« Morda je le cmeravček opazil, da je takrat že bila brez krila in da je bila oblečena le še v belo bluzo, rdeče spodnjice, črne svilene nogavice s podvezico in čevlje z visoko peto.

Gost levičnik je začel ugovarjati, da Božička ni in da lahko pride le Dedek Mraz. Nadaljeval bi, če ga ne bi, ker je bil tik pod in pred njo, s špičastim čevljem ostro zadela v levo lice, da ga je v trenutku obrnila na desno stran. »Našmrkan« in še vedno bel pod nosom je takoj začel verjeti v Božička in njegove angelske spremljevalke.

Tokrat je sklenila palec in kazalec in ju prislonila na jezik ter predirno zažvižgala. Rdeči luči se je pridružila še modra in v prostor sta prikorakala Božiček in angelček. Tako so vsaj tam prisotni – opiti ali zadeti – poskušali verjeti. Kajti prispela sta bila povsem gola … »Juhuhu!« je zaploskala intenzivna ministrica (tako so jo klicali, odkar je sama preizkusila intenzivno nego). Prišlek je vedel, kaj mu je storiti, in najprej se je posvetil starejši in zelo glasni, torej intenzivni dami. Izpod pokrova četrtega pladnja je skoraj neopazno vzel tubo, si v medkoraku navlažil prste in že povsem trdega korenjaka. Lotil se je je zelo goreče, tako, da so se vsi prisotni, že dobro razvneti v čakalni vrsti in očarani nad videnim urgentnim posegom, začeli še sami slačiti. Štajerka je le še bolj priprla oči in se v sebi nasmehnila. Dodatek k »darilu« je očitno že deloval …

Neslišno, vsekakor pa skoraj nevidno, je v prostor vstopilo še nekaj golih osebkov obeh spolov. Levičar je nad prišleki malo pojamral, manjkali so mu »ubogi begunci« in »več-dvo- -kdovekaj-in-poljubno-spolniki«, a mu je golobradi mladenič hitro zamašil usta ter zaposlil njegov predolgi jezik. Drugi so se pomešali med prisotne in še tistim zadnjim, ki so bili oblečeni ali napol slečeni, pomagali, da so se znebili zadnjih kosov oblačil. Rdeča in modra barva sta na Štajerkin migljaj postali manj intenzivni, prostor je napolnila nežna glasba. Sprostili so se in kmalu je bila na tleh velika medsebojno prepletena gruča golih teles. Jokavčka je najeta rjavolaska zgrabila za napet torpedo in ga poskušala preusmeriti v svoj pristan, a je za njegovo napeto zadnjico pristopil prometni. Tik pred tem je še opazil, da je z notranje izginila bela bluza. Za hip je uzrl njene napete bradavičke izpod čipkastega modrčka, a se mu je pogled zameglil takoj, ko je tovorni vlak prvega prometnika v državi zapeljal v njegov predor.

Prvi je omagal revolucionar, zgolj kričal je še »Viva revolution«. Sledil mu je kitarist … Drug za drugim so omagali preostali. Tu in tam je zajavkala le intenzivna, a njenim prošnjam za nujno pomoč ni nasedel nihče več. Ali pa te tudi ni zmogel več.

Napočil je trenutek, ko je voditeljica večera odkrila še četrti pladenj in, sedaj že golih prsi, in omaganim moškim razdelila čudežne modre tabletke. Preden so te začele delovati, so si praznovalci postregli z ostanki prvih treh pladnjev. Tudi v tej rundi je bilo vsega dovolj za vse.

Prepletanje golih in prepotenih teles se je ponovno začelo. Slišati je bilo cmokajoče se zvoke, tihe, pridušene ali zelo glasne krike vrhuncev. Štajerka jih je še vedno nemo in od daleč zgolj opazovala. Nihče si je ni drznil dotakniti, čeprav je bila sedaj že brez spodnjic.

Minile so ure in utrujenost je legla prav na vse, drug za drugim so v objemu ali sami zaspali na tleh. Hodila je med njimi in si vsakega pozorno ogledala. Zadovoljna nad videnim je odšla do četrtega vozička, potipala po spodnji polici, skriti pod prtom, in izpod njega na plano privlekla prenosni računalnik ter s pritiskom na preslednico prekinila brezžično povezavo s skrito kamero. Prenesla ga je do mize, sedla na stol »prvega« in začela ogled posnetega. S prsti je segla v mednožje in si privoščila več zaporednih vrhuncev.

Oblekla se je in medtem ko so vsi še vedno spali, ponovno sedla za računalnik, ki ga je malo pred tem priključila na barvni tiskalnik in natisnjeno skrbno zložila v že prej pripravljene kuverte, ki jih je opremila z imeni prisotnih.

Počasi so se prebujali in v polmraku iskali svoja oblačila. Nekateri so jih našli, nekateri ne, a na koncu so bili vsi za silo oblečeni. Stala je pri izhodu, se prijazno nasmehnila in odhajajočemu v roko predala pripravljeno kuverto. »Srečno novo leto!« je zaželela vsakemu posebej. Vsi so se zadovoljno nasmehnili, prepričani, da je v njej božičnica, oprostite, novoletnica.

Kuverto je najprej zjutraj odprl »prvi med enakimi, čeprav to ni ravno res«. Pričakoval je nove dvojne potne stroške, a je na priloženi fotografiji zagledal strojevodjo – tik preden je zapeljal v njegov predor …