O, David, David! Morda sem bila (zmotno) prepričana, da sem te v teh poletnih mesecih morda celo spoznala. Res, nekega večera, ko si se v svoji pripovedi »odkril in razkril«, sem, medtem ko sem te božala po laseh, celo pomislila, da si pred menoj res razkril svojo dušo. Prvi od vseh, ki sem jih kadar koli spoznala.

Lahko bi si očitala, da sem bila neumnica, a šele po tvojem pisanju in ne le sladkih besedah vidim, kako si me naplahtal! In tokrat te ne bom obtoževala, kakšna svinja si, ker si tega niti ne zaslužiš. Preveč prijazno je. Pa še prijateljicam ne mislim več razlagati, da morda le nisi takšen, kot deluješ na prvi in še kakšen pogled. Najprej name, in kot vidim, še na moje »best frendice«.

Vem, kam meriš! Ja, priznam. Preden si prvič prišel k meni, sem si uredila frizuro. Kaj uredila, pravilneje je – obrila. Zelo pozorno in natančno! Dovoljujem si misel, da si pomislil, ne da bi vedela za tvoje »otroške travme«, da je to samo zate. Ne, David, to počnem že zadnjih nekaj let, pravzaprav od moje boleče ločitve. Takrat sem začela delati na sebi: s telovadbo, večernim tekom in nadzorom nad tem, kaj pojem. Sprva sem želela biti kot Ona, zaradi katere me je zapustil. Vitka in polna energije. Nisem postala kot Ona, a sem se kmalu začela počutiti bolje in osvobojeno. Številnih razvad s hrano po njegovem odhodu ni bilo več! Začela sem se počutiti osvobojeno – in tako se počutim še danes! Če se pred leti nisem, se danes rada pogledam v ogledalu. Tako sem nekega dne sklenila, da si ob urejeni frizuri, kot se spodobi za poslovno žensko, tam spodaj želim svobode. Obrila sem se! Zase! Bila sem si in sem si še všeč!

Po najini prvi skupni noči (je bila res samo noč?) sem opazila, da si se, res mojstrsko, posvetil mojim nekoč sušnim predelom. Nič nisi omenjal, da ti je všeč moje obrito mednožje, zato sem začela »eksperimentirati«. Za drugo in tretje srečanje sem ti pripravila tanko črtico, ki se je do naslednjič razrastla do ljubezenskega trikotnika, iz njega v lepo oblikovano srce kratkih dlačic … Ob zadnjem, zelo zelo kratkem »srečanju«, nisi opazil, da je bil tam spodaj že pravi grmiček. Neurejen, nepristrižen. Ti bi rekel: »Prava džungla.« Vendar naravno blond, kot zgoraj!

Tako da, David, ne bluzi! Ko ti je bilo, si skakal po puščavi, in ko ti je bilo samo še do »hitrega skoka«, si se spustil tudi v džunglo. Daj, no. Kdo ti verjame glede zgodbe o tvoji »tam spodaj kosmati sosedi«? Sama ne več! Tepka, kot sem, razmišljam le o tem, koliko takih tepk je bilo pred menoj. Verjetno so te že vse »prebrale«.

IZ TISKANE IZDAJE SKANDAL24