OTROCI: Takoj se nehaj cmeriti!

V želji, da bi nas otroci vendarle ubogali in ravnali, kot želimo, staršem včasih zmanjka potrpljenja ali znanja. Z raznimi očitki ali celo zbadljivkami boste dosegli nasproten učinek od želenega.

Ko otrok začne kazati prve znake samostojnosti in ga ni treba vsak trenutek nadzorovati, se staršem zdi, da si končno lahko malo oddahnejo in spet začnejo opazovati svet okoli sebe. No, kmalu se izkaže, da skupaj s samostojnostjo otroci razvijejo tudi močnejšo lastno voljo in se začnejo upirati. To začne starše utrujati, še posebno če imajo že sicer težak dan ali morebiti kakšno neprespano moč. Frustracija se kopiči in takrat v primeru otrokove neposlušnosti hitro zaslišimo vpitje. Kljub temu se otroci največkrat ne znajo odzvati, kot bi starši pričakovali in bi se jim zdelo logično.

Trma in kljubovanje imata namreč številne razloge, na katere otrok včasih niti ne zna ali ne zmore vplivati. Razlogi za trmo lahko namreč izvirajo tudi iz utrujenosti, vznemirjenosti ali preprosto slabe volje, in sicer zaradi tega, ker želimo nekaj, kar je v nasprotju z njihovimi željami. Pogosto otroci na tak način demonstrirajo potrebo po naši pozornosti, zato so napadi trme pogostejši pri otrocih staršev, ki so veliko odsotni ali se z otrokom ne ukvarjajo dovolj. Otroka v primeru izbruhov trme ni smiselno kaznovati, ker ne bo pomagalo. Čeprav začne na silo jokati, zaradi vpitja, naj se vendarle že »neha cmeriti «, ne bo odnehal, prej nasprotno – slaba volja in nervoza bosta še podaljšali otrokovo vedenje, saj svojih čustev še ne zna dovolj obvladati. Veliko bolje je ohraniti mirno kri in otroka pomiriti. Ne tako, da ga nagradite, če bo odnehal, ampak predvsem z objemom ali vsaj z vašo prisotnostjo. Mirno počakajte, da se umiri do te mere, da se boste lahko z njim spet pogovarjali.

(iz tiskane izdaje Škandal24)