Na smrt bolni otroci so povedali, kaj daje njihovemu življenju smisel. To bi morali vsi prebrati.

Skrb za na smrt bolne otroke je verjetno eno od najtežjih delovnih mest na svetu. Alastair McAlpine, južnoafriški pediater, je s tem soočen vsak dan in njegova naloga je, da otrokom v zadnjih dnevih življenje zagotovi čimveč srečnih trenutkov.

Pred kratkim je dobil nalogo, naj svoje paciente vpraša, v čem so v svojem kratkem življenju najbolj uživali. Odzivi otrok, starih od 4 do 9 let, vas bodo presenetili, vsaj malo pretresli in vam najbrž tudi spremenili pogled na svet.

Alastair pravi, da si nobeden med njimi ni želel, da bi gledal več televizije ali preživel več časa na Facebooku.

Svoje ugotovitve je zapisal v seriji tvitov, ki jih boste našli na spodnji povezavi.

For an assignment, I asked some of my terminal paediatric palliative care patients what they had enjoyed in life, and what gave it meaning. Kids can be so wise, y’know. Here are some of the responses (Thread).

— Alastair McAlpine (@AlastairMcA30) February 1, 2018

Tukaj objavljamo prevod in končno sporočilo, ki si ga le zapomnite za vedno:

Za začetek:
Nihče ni dejal, da bi želel gledat več TV.
Nihče ni dejal, da bi moral preživeti več časa na Facebooku.
Nihče ni dejal, da je užival v prepiru z drugimi.
Nihče ne uživa v bolnišnici.

Mnogi so omenili svoje hišne ljubljenčke:
»Rad imam Rufusa, njegovo smešno lajanje me nasmeji.«
»Všeč mi je, ko se Ginny stisne k meni in prede«
»Najsrečnejši sem, ko sem na plaži jezdil Jaka.«

Mnogi so omenili svoje starše, bili so zaskrbljeni zanje:
»Upam, da bo mami v redu. Zdi se mi žalostna.«
»Očka ne sme skrbeti. Kmalu me bo spet videl. «
»Bog bo poskrbel za mamo in očeta, ko me ne bo več.«

VSI so oboževali sladoled.

Mnogi so želeli, da bi druge manj skrbelo zanje in so cenili ljudi, ki so jih obravnavali »normalno«.
»Mojim pravim prijateljem ni bilo mar, ko so mi odpadli lasje.«
»Jane je prišla na obisk po operaciji in sploh ni opazila brazgotine!«

VSEM so bile všeč knjige ali zgodbe, še posebej, če so jim jih pripovedovali starši:
»Ob Harryu Potterju sem se počutil pogumno.«
»Ljubim zgodbe o vesolju!«
»Želim biti super detektiv kot Sherlock Holmes, ko se bom bolje počutil!«

Ljudje, berite svojim otrokom! Všeč jim je.

Mnogi od njih so ljubili kopanje in plažo.
»Naredil sem velik peščen grad!«
»V morju z valovi je tako razburljivo! Moje oči me sploh niso bolele!«

Skoraj VSI cenijo prijaznost bolj od ostalih vrlin:
»Moja babica je tako prijazna do mene. Vedno me nasmeji.«
»Jonny mi je dal polovico svojega sendviča, ko nisem pojedel svojega. To je bilo lepo.«
»Všeč mi je, ko pride prijazna medicinska sestra. Nežna je. In manj boli.«

Skoraj VSI so oboževali ljudi, ki so jih nasmejali:
»Ta čarovnik je bil tako trapast ! Hlače so mu padle na tla in nisem se mogel nehati smejati!«
»Moj očka naredi tako smešne obraz, ki ga preprosto obožujem!«
“Fant v sosednji postelji je prdnil! Hahaha!«

Smeh lajša bolečino.

Otroci ljubijo svoje igrače in superjunake.
»Moja princesa Sophia je moja najljubša lutka!«
»Ljubim Batmana!« (Vsi fantje imajo radi Batmana)
»Všeč mi je, da se stisnem s svojim medvedkom.«

Ob koncu, prav vsi so cenili čas s svojo družino. Nič ni bilo bolj pomembno od tega.
»Mama in oče sta najboljša!«
»Moja sestra me vedno stiska.«
»Nihče me nima rad tako, kot moja mami!«

Za konec še modrost, ki naj vas vedno spremlja:

Vse to stvari, ki bi jih ti otroci želeli pogosteje početi. Ostalo so le podrobnosti.