Kako se lažje navaditi na premik ure?

Jeseni postajajo dnevi vse krajši in tema nas vse hitreje preseneti. To je slaba popotnica za priljubljene piknike v naravi, ki jim dokončno odklenka že zaradi vse bolj neprijetnih temperatur. Če se spomladi ob premiku ure razveselimo začetkov toplejših dni in delamo načrte za vznemirljivo poletje, se jesenskega premika ure razveselijo zgolj zaspanci, ki jim jesenski premik omogoči dodatno uro poležavanja.

Zakaj premikamo uro?

Tovrstni premiki ure povzročijo precej preglavic zaradi motnje človeškega cirkadianega ritma oziroma biološke ure. Sprememba povzroča motnje spanca in posledično nezbranost, ki vodi k več prometnim nesrečam in podobno. Prav zato se je smiselno vprašati, čemu te spremembe sploh koristijo.

»Pravi«, torej s soncem usklajeni čas, je zimski čas. Ljudje so se torej zelo dolgo spraševali, ali ne bi bilo poleti bolje vstajati malo prej. Med njimi je bil tudi Benjamin Franklin, ki je med svojim bivanjem v Parizu razmišljal, da bi ljudje lahko prihranili pri svečah, če bi se zbujali nekoliko prej, ko je že svetlo, in bi tako bolje izkoristili dan.

Vsi pa se niso ukvarjali z družbenimi koristmi, ampak so jih k razmišljanju vodili tudi lastni interesi. Glavni pobudnik ideje o poletnem času v Veliki Britaniji je bil William Willett, ki ga je blazno razjezilo, ko ga je med popoldansko igro golfa pogosto ujela tema. Willett si je dolgo zelo močno prizadeval, da bi Britanci uzakonili poletni čas, vendar so to prvič storili šele leto po njegovi smrti.

Ob vseh pobudah so poletni čas prvi uvedli v Avstriji in Nemčiji v času prve svetovne vojne, saj naj bi tako zmanjšali porabo energentov in omogočili boljši izkoristek svetlega dela dneva.

Pri nas spremembo ure zakonsko ureja Uredba o določitvi poletnega časa, ki določa, da ure premikamo naprej na zadnjo nedeljo v marcu (ob dveh zjutraj uro prestavimo na tretjo) in nazaj zadnjo nedeljo v oktobru (uro ob treh zjutraj prestavimo nazaj na drugo).

Kako ublažiti učinke?

Številni nasprotniki ideje o poletnem času torej govorijo zlasti o zdravstvenih tveganjih ter različnih administrativnih stroških, medtem ko o obljubljenih koristih energetskega varčevanja pravzaprav ne moremo govoriti. Tako je češki evroposlanec Pavel Svoboda pred dnevi v Strasbourgu napovedal spremembo evropske direktive iz leta 2001, ki ureja zdajšnji režim premikanja ur. Pobudo podpirata tudi slovenska evroposlanca Romana Tomc in Igor Šoltes. Morda se bo še vedno pojavilo vprašanje, ali naj se vrnemo na sončev čas ali morda za vedno obdržimo poletnega. Študija s 23.000 mladostniki po vsem svetu je pokazala, da so mladi za vsaj 20 % bolj aktivni v poletnem času v primerjavi z zimskim.