Izjemen učinek kefirja in kislih kumaric na vaše zdravje

Fermentirana živila so izjemno koristna, saj vsebujejo pozitivne bakterije, ki se v črevesju borijo proti škodljivim bakterijam. Idealno razmerje naj bi bilo dobrih 85 odstotkov proti 15 odstotkom slabih bakterij.

Fermentacija je postopek mlečnokislinskega vrenja, pri katerem mlečnokislinske bakterije pretvorijo mlečni sladkor v mlečno kislino. Najbolj znani fermentirani mlečni izdelki so jogurt, kislo mleko, kefir in fermentirani izdelki z dodanimi probiotičnimi kulturami. Vsi našteti izdelki ugodno delujejo na prebavni trakt, so lahko prebavljivi in bogati z zdravju koristnimi snovmi. Za izboljšanje imunskega sistema zato izbirajte kakovostne vire beljakovin in “dobre” maščobe, antioksidante in probiotike ter prebiotike.

Fermentirana hrana je ključna za zdravje prebavnega trakta

Probiotik je prehrambeni pripravek ali zdravilo, ki vsebuje takšne žive mikroorganizme, ki imajo blagodejen učinek na gostitelja. Najpogosteje uporabljani probiotiki so vrste rodu Lactobacillus in Bifidobacterium. Ti so stalni prebivalci našega črevesja, kjer skrbijo za višjo kislost, s čimer ustvarjajo neugodne pogoje za rast in aktivnost škodljivih bakterij. »Dobre bakterije« v debelem črevesu so odgovorne za naše splošno zdravje in ravnotežje črevesne mikroflore. Zato je uživanje fermentirane hrane, denimo kislega zelja in kislih kumaric, bistveno za ohranjanje zdravja prebavnega trakta.

Kislo zelje vsebuje koristne bakterije, Lactobacillus plantarum, ki so odlične za prebavo in imunski sistem. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C pomagajo proti gripi, hkrati pa v debelem črevesu pomaga pri proizvodnji protiteles, pri boju proti bakteriji E.coli in salmonelam. Kisle kumarice vsebujejo številne vitamine, kot so C, A in B. So močni antioksidanti in probiotiki.

Prebiotiki izboljšajo preživetje probiotikov

Za zdravje črevešne mikroflore ob probiotikih delujejo tudi prebiotiki, ki so pravzaprav hrana koristnim bakterijam. Skupaj s probiotiki ustvarjajo imunski tandem. Prebiotiki zato izboljšajo preživetje probiotikov, ko gredo skozi zgornji prebavni sistem in jim omogočajo, da se naselijo v debelem črevesu. Pospešujejo delovanje peristaltike, s čimer skrajšajo čas prehoda hrane skozi prebavni kanal ter povečajo biološko uporabnost mineralov, predvsem kalcija in magnezija. Prebiotiki izvirajo iz rastlinskih virov, večinoma so v živilih, kot so korenine cikorije, buče, čebule in banane.

Dobre bakterije lahko izničijo učinke slabih

V našem prebavnem sistemu živi 100 milijard bakterij, od tega je optimalno razmerje 85 odstotkov dobrih in 15 odstotkov slabih bakterij. Kofein, predelana hrana, stres, uporaba antibiotikov in drugih zdravil zmotijo to ravnotežje. S starostjo se zmanjša količina želodčne kisline, ki je pomembna za rast dobrih bakterij, kar omogoča reprodukcijo slabih. Slabe bakterije se hranijo z rafiniranimi ogljikovi hidrati in sladkorji, zaradi česar imajo ljudje, ki pretiravajo s sladkarijami, pogosto težave s črevesjem. Simptomi širjenja slabih bakterij segajo od občutljivosti na določeno hrano do sindroma kronične utrujenosti, avtoimunskih bolezni in kožnih bolezni, kot je denimo luskavica. Uživanje hrane z dobrimi bakterijami lahko močno olajša težave.