Dobro se z dobrim vrača

V zadnjih nekaj letih so znanstveniki preučevali dobro delo in njihove učinke na človeško telo. V številnih študijah je bilo ugotovljeno, da je altruizem –  ravnanje, nadzor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost – vpliva na zdravje in celo dolžino življenja.

O »človeški naravi« je nastalo že ogromno filozofskih razprav, s pomočjo sodobne tehnologije in znanosti pa smo končno začeli te skrivnosti odkrivati. V zgodnjih fazah študij so znanstveniki uspeli zaključiti, da so naši možgani ustvarjeni, da pomagajo drugim.

S skeniranjem možganov lahko zlahka opazimo, da razmišljanje o težavah drugih aktivira iste dele možganov, ki se aktivirajo, ko razmišljamo o sebi, medtem ko sočutje aktivira dele, ki so odgovorni za občutek zadovoljstva.

Dr. Jeffrey Schloss, evolucijski biolog na Univerzi Westmunt v Kaliforniji, pravi, da stari pregovor “Bolje dajati, kot prejemati” ni samo moralni kliše.

Dobro se z dobrim vrača

Številni ljudje se odločijo odreči svojemu prostemu času v zameno, da bi pomagali drugim (pomoč starejšim, brezdomcem, pomoč nekomu rešiti vsakdanji problem itd.).

Vprašanje je, kaj je tisto, kar nas nadeja, da nesebično pomagamo drugim, naredimo junaška dela, nekomu rešimo življenje in ne razmišljamo o svojem?

Raziskave so pokazale, da nam delovanje v imenu drugih ljudi pomaga, da se sami počutimo prijetneje. Poleg tega pa takšno vedenje na nas vpliva tudi fizično. Vse več znanstvenikov verjame, da dobro delo deluje pozitivno na naše zdravje, nekatere študije pa so celo zaključile, da nam altruizem pomaga dlje živeti.

Povezava med altruizmom in stresom je bila odkrita povsem naključno leta 1956, ko je skupina raziskovalcev na Univerzi Cornell izvedla raziskavo na 427 poročenih ženskah z otroki. Pričakovali so, da bodo ženske z več otroki pod večjim stresom in bodo zato imele krajšo življenjsko dobo. Raziskovalce je presenetilo, ko so ugotovili, da število otrok, izobrazba in delovni status niso vplivali na daljše življenje.

Številne raziskave so pokazale, da altruizem zmanjšuje raven stresa, ki je glavni vzrok za večino bolezni.

Pri udeležencih raziskave, ki so samo gledali video z dobrim delom, so zabeležili začasne skoke ravni kemikalij, ki povečujejo imunost. Pri ženskah, ki so sosede smatrale za dobre osebe, saj rade pomagajo drugim, so odkrili povišan oksitocin – hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja.

Številne študije, opravljene v različnih obdobjih in državah, so se strinjale v eni skupni stvari: altruistična čustva ustvarjajo fiziološko reakcijo v telesu s tem, ko povečujejo raven oksitocina, zaradi katerega se počutimo dobro, zmanjšujejo stres in izboljšujejo imunski sistem. Altruizem v nas povzroči kemično reakcijo, podobno tisti, ki jo povzroči resnična ljubezen, piše stil.kurir.rs.