David, 31

ZDAJ VEM!

NEKAKO SLUTIM, DA BO TO MOJ ZADNJI ZAPIS, KAJTI PO VSEM TEM, KAR SI, MOJCA, ZAPISALA ZADNJIČ, SEM PREPRIČAN, DA NIKOLI VEČ NE BOM MOGEL SESTI ZA TIPKOVNICO IN S TEBOJ RAZPRAVLJATI O NAJLEPŠI STVARI NA SVETU – SEKSU IN VSEM, KAR JE POVEZANO Z NJIM. RAZEN ČE …

Ne bom trdil, da sva se vedno v vsem strinjala, prav je, da sva na to imela vsak svoj pogled. Bila sva jin in jang, ženska in moški. Belo je v sebi imelo nekaj črnega in črno je v sebi nosilo nekaj belega. Kljub razlikam sva bila celota.

NISEM TAK

Večkrat si me kar malo nesramno opisala z besedami, ki so ti verjetno lažje šle izpod prstov, kot da bi jih kadar koli izrekla: prasec, lažnivec, moška svinja, egoist, tisti, ki misli samo s spodnjo glavo … Samo če se spomnim, koliko krat si mi očitala obsežen telefonski imenik in moje posteljne avanture … Da, priznam, res je bilo vsega v izobilju – in ni mi žal. Verjamem, da tudi vsem, ki so bile z menoj, ne. Še sama si priznala, kako nama je bilo. Ali pa, kako je bilo tebi.

Zadnji meseci so bili zame kot nočna mora. Vse se je postavilo na glavo! Vse, kar sem poznal in kar sem do se sedaj počel. Zadnje sramote ne bom več omenjal. Bi pa rad povedal le to: s »ta malo« nisva seksala. Povedala mi je, da me je tabletka tako zadela, da sem plesal vso noč in se vmes zalival še z vodko z džusom. Proti jutru me je zmanjkalo … In ker ni vedela, kam z menoj, me je s taksijem odvlekla k sebi domov. Tam sem se sam slekel in v trenutku zaspal. Zjutraj sta mi z mamo skuhali kavo in nato sem šel domov. Njun smeh, ki ga nista mogli več zadrževati, me je spremljal še zelo dolgo in daleč …

NOV SEM

Priznati moram, da sem se po tem dogodku prenehal (samo)uničevati. Alkohola se ne dotaknem več, spet jem samo zdravo hrano in tudi v službi so veseli, da sem ponovno »nazaj«. Morda je tu in tam mogoče zaznati kakšen razočaran ženski pogled, a iz mojih ust ne pride niti prej zame običajen kompliment. Ne opazim prav nobene več. Samota in tišina doma sta mi ponudili še nekaj, česar prej nisem poznal ali počel. Ne vem, ali je bila za to kriva knjiga, nemarno odložena na knjižni polici, ki sem jo pograbil le zato, da bi z nje obrisal prah. A naslov me je tako pritegnil, da sem jo na mah prebral. Naslov ni pomemben, a na platnici je bil znak jin jang. Začel sem iskati svoj jin … Sedaj vem in sem v to tudi prepričan: nisva se ujela zgolj v postelji in nato še v pisanju, ne, na tem planetu, v tem življenju sva tista, ki bova tvorila celoto. Od spoznanja, kam in h komu spadam, mi je sedaj mnogo lažje in našel sem cilj, vrednost življenja in vrednoto živeti. Začenjam znova in si želim, da bi lahko nadaljeval s teboj. Vendar mi tvoje zadnje pisanje sporoča, da sem prepozen. Po vseh razočaranjih, ki si jih doživela, te razumem.

Včeraj sem knjigo prebral še enkrat, vendar kroga življenja, kjer sta jin in jin, v njej ni. Upanje torej ostaja!

Mojca, 33

NOV ZAČETEK

DAVID, NAJPREJ NAJ TE OPOZORIM, DA PRETEKLI TEDEN NISI SPREMENIL SVOJIH LET OB IMENU. STAR SI ŽE 32! SI NE PRIZNAŠ, DA SE STARAŠ? JE TO TVOJ NOV PROBLEM? KLJUB VSEMU – VSE NAJBOLJŠE! IN ZANIMIVO, PO ŽENSKAH TE JE ZAČELA ZANIMATI DUHOVNA LITERATURA?! NE BOŠ ME PREPRIČAL.

Ja, za mano je pestro obdobje. Če se samo malo ozrem nazaj, na leta zakona, ki so bila polna ljubezni morda le kratek čas, nato pa so postala leta, polna laži in prevar, za katera dolgo nisem vedela. Kriva sem sama, moja šibka točka je vedno bila zaupanje. Ne ker bi ga bilo premalo, ampak ker ga je še danes preveč. Zato sem v globini duše razumela, kako ji je bilo ob spoznanju, da jo varaš. Zato sem ti privoščila vsako minuto tvojega »trpljenja«. Sama bi ti dodala še kakšno več, tako, za kazen.

LANSKO POLETJE

Ja, to sem že priznala in bom še enkrat. Lani poleti mi je bilo na morju s tabo res lepo. Tudi najina druga, kopenska srečanja so bila lepa. Vedno mi je godilo, da znaš biti pozoren, nežen in navsezadnje tudi odličen ljubimec. Kako da ne, saj imaš »kilometrino« … Saj tako pravite temu moški, ko se hvalite »frendom«, kajne? Če bi ženske imele »kilometrino«, pa bi bile kurbe, kajne? Nikar ne zardevaj, prav spomnim se tvoje zadrege, ko sem ti priznala, koliko partnerjev sem imela. Pred poroko, seveda.

Tako kot mi je bilo lepo s tabo, mi je bilo pozneje tudi lažje, ko sva pretrgala najine posteljne aktivnosti, a sva vseeno ostala v stiku, predvsem prek tega pisanja. Kajti v mojem telefonskem imeniku si pod imenom: NE OGLASI SE!!! Naj se vrnem k tvoji trenutni situaciji, branju knjig. Pardon, branju le ENE knjige (edine do sedaj?). Lahko jo prebereš še 100-krat, a je ne boš razumel. Verjetno jo je prej (pre)brala tvoja bivša zaročenka, da bi vsaj malo poskušala razumeti ta nori svet. Ali tebe s »honorarnim popoldanskim delom«. Ah, BTW, nisem vedela, a tvoja bivša je nekoč hodila z mojim sodelavcem. In ne samo to – spet sta skupaj! Vidiš, prava ljubezen nikoli ne umre!

ŽENSKE

Če si samo za sekundo pomislil, da bi lahko to bilo res, te bom pri priči premlatila! Ne, nisem bila z žensko in nobene ne ljubim. V mojem življenju ni jin-jin kombinacije in tovrstni eksperimenti niso zame. Nikoli niso bili in nikoli ne bodo. Želela sem le prebrati tvojo reakcijo, te s tem pred najinimi bralci dokončno ponižati in se ob vsem še dobro nasmejati. Bila sem resnično hudobna! In sedaj mi je iskreno žal, oprosti. V bistvu me je zelo sram …

KONEC IN ZAČETEK

Zadnjič si imel prav, ko si napisal, da je to morda tvoj zadnji zapis. Tudi sama slutim, da se danes poslavljam. A ko se konča pisanje nekih zgodb, se nato takoj začnejo pisati že nove. Tudi če niso zapisane na papirju, imajo svoje bralce. Ali vsaj dva bralca.

Veš, ta duhovna knjiga, ki si jo prebral, ima nadaljevanje, svoj drugi del. Imam jo doma in vrata danes zvečer ne bodo zaklenjena …