Ali so res edinci razvajeni, sebični in agresivni?

Obnašanje otrok se oblikuje z vzgojo staršev in ne od tega, ali so odraščali z brati in sestrami. Napačna prepričanja so, da si otroci brez bratov in sestra ne znajo deliti stvari, niso čustveni, vključujejo agresijo, so razvajeni …

To so samo nekateri stereotipi, ki mečejo slabo luč na otroke, ki odraščajo brez bratov in sester. Psihologinja Susan Newman pravi, da so tudi danes najpogostejši miti tisti, ki kažejo, da je edini otrok v družini razvajen, asocialen ali osamljen.

Nekaj časa so govorili, da edinci niso komunikativni, vendar to ne drži. Otroci, ki odraščajo brez bratov in sestra, se komunikacijsko razvijajo normalno, saj se družijo z drugimi otroci v vrtcu, prijatelji na igrišču, v šoli, parku …

Susan Newman pravi, da otroci, ki so edini v družini, najpogosteje želijo biti v družbi z drugimi otroki ravno zato, ker sami nimajo bratov in sester. Zato se tudi še bolj trudijo, da so opaženi med igro in v družbi.

Tudi mit o tem, da edinci velikokrat ukazujejo vsem okoli sebe, ne drži najbolj, saj takšno obnašanje obstaja tudi v družinah, ki imajo več otrok. Tukaj je odvisno samo od staršev, koliko pustijo otrokom. Se pravi, število otrok ni tukaj noben faktor.

Nekatere raziskave so pokazale, da je veliko otrok, ki živijo z brati in sestrami, maltretirani z njihove strani. Tretjina otrok tudi trdi, da jih starejši bratje in sestre velikokrat tepejo, jemljejo stvari in jim govorijo grozne stvari. Edinci s tem nimajo težav.

Znanstveniki trdijo, da je boj za pozornost staršev, nujnost deljenja sladkarij in igračk lahko razlog, zakaj so edinci srečnejši od otrok, ki imajo brate in sestre.