Azilanti tihotapili migrante

Z aretacijo štirih Afganistanskih azilantov se je te dni zaključila akcija ljubljanskih kriminalistov, ki so  preiskovali organizirano nelegalno prehajanje državne meje, najpogosteje v Italijo. Za štiri Afganistance, je po privedbi pred preiskovalnega sodnika ta zanje odredil pridržanje.

Vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na ljubljanski policijski upravi Stojan Belšak je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so že leta 2016 zaznali, da se kriminalna skupina ukvarja z organiziranjem nelegalnega prehajanja meje za tujce. Januarja lani so te sume potrdili in predlagali uvedbo prikritih preiskovanih ukrepov, ki so jih izvajali do letošnjega februarja.

“Zbrali smo dokaze za 19 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje in potrdili, da je kriminalna združba preko meje spravila najmanj 73 tujcev iz Afganistana, Pakistana, Iraka in Irana,” je dejal Belšak.

Preiskavo so sprva vodili proti štirim Afganistancem in enemu Pakistancu, ki pa je bil medtem zaradi zlorabe instituta mednarodne zaščite že izgnan iz Slovenije. Tihotapci-azilanti, stari od 24 do 32 let, so se spoznali in povezali medtem, ko so v Sloveniji pridobivali azilni status; nekateri med njimi so status tudi že prejeli.

S svojimi poznanstvi v ljubljanskem azilnem domu so osumljenci poiskali prosilce za mednarodno zaščito in jim ponudili nadaljevanje poti v Italijo. Za prevoz enega migranta so zahtevali med 50 do 200 evrov, prevoze pa so izvajali preko najetih prevozov, javnih prevozov, pa tudi preko spletnih aplikacij. Nakazila denarja so opravljali prek mednarodnega plačilnega sistema MoneyGram in Western Union Money Transfer. Med seboj so komunicirali pa jeziku paštu, kar je oteževalo preiskavo, saj v Slovenji ni veliko tistih, ki bi ta jezik govorili.

Sicer pa so policisti lani zaznali veliko povečanje problematike nezakonitega prehajanja meje. To je vplivalo tudi na število obravnavanih kaznivih dejanj, saj je bilo v letu 2018 obravnavanih 290, v letu pred tem pa 260 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, za katerega je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora in denarna kazen. Pogosto so prijeti tihotapci ljudi državljani tretjih držav, ki so že pridobili status mednarodne zaščite ali pa so v postopku pridobitve v državah EU.

Lani so sicer v sodelovanju z Europolom ter drugih držav (Hrvaška, BiH, Avstrija, Nemčija, Srbija ter Kosovo) uspešno zaključili tri preiskave mednarodnih organiziranih kriminalnih združb.