Policisti  OKC  PU  Nova Gorica so bili v soboto, 31. decembra  ob  18.25,  obveščeni  o  oboroženem  ropu  bencinskega servisa v Solkanu  (Cesta  IX. korpusa). Takoj po obvestilu je bilo na kraj kaznivega dejanja  in  v  okolico  poslanih  več  policijskih  patrulj, ki so izvedle predvidene  aktivnosti  z  namenom izsleditve storilca navedenega kaznivega
dejanja.

Z   ogledom  kraja  dejanja  in  zbiranjem  obvestil  je  bilo  med  drugim ugotovljeno,  da  je  dejanje  izvršil neznani zamaskirani moški, ki je pod grožnjo  noža  od  prodajalca na blagajniškem pultu izsilil manjšo količino (nekaj  sto  evrov)  gotovine.  Storilec je po izvršenem kaznivem dejanju z ukradenim  denarjem  zapustil  prodajalno in zbežal skozi park za omenjenim bencinskim  servisom  v  neznani  smeri oz. se je za njim izgubila vsakršna sled. Zaradi omenjenega kaznivega dejanja nihče ni bil poškodovan.

Okoliščine  kaznivega  dejanja ropa bencinskega servisa v Solkanu policisti PP  Nova Gorica še preiskujejo, storilec v tem trenutku še ni bil izsleden. Glede  oboroženega ropa v Solkanu so obvestili tudi preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.

Vse  občane  oz.  vse,  ki  bi glede oboroženega ropa Policiji lahko nudili koristne  informacije  zaprošajo,  da  o  tem  nemudoma obvestijo policiste Policijske postaje Nova Gorica (Sedejeva 11, Nova Gorica, telefon: (05) 303 44  00, elektronski naslov: [email protected] ) ali najbližjo policijsko  enoto  oziroma  znano  interventno številko policije 113. Lahko pokličejo tudi anonimno na številko 080 1200.

C. R.

(Foto: iStock)

Kar šest ministrskih kandidatov za vlado Marjana Šarca je v zaradi suma kršitev protikorupcijske zakonodaje v postopkih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), smo izvedeli pri KPK. Šarec je predlog ministrske liste, na kateri je 16 kandidatov, danes vložil v državni zbor.

Komisija za preprečevanje korupcije vodi postopke, v katerih ugotavlja različne kršitve iz njenih pristojnosti, zoper naslednje kandidate: Zdravko Počivalšek (SMC), Miro Cerar (SMC), Andreja Katič (SD), Alenka Bratušek (SAB), Marko Bandelli (SAB) in Andrej Bertoncelj (LMŠ).

[color-box color=”red”]

V preiskavi tudi Marjan Šarec

Ne zgolj sedem ministrov, v preiskavi pred KPK je tudi Marjan Šarec, predsednik vlade. Več tukaj.

[/color-box]

Celotna ministrska lista, kot jo je objavila Slovenska tiskovna agencija, je takšna:

Ministrstvo RS za finance: Andrej Bertoncelj (LMŠ)

Ministrstvo RS za zdravje: Samo Fakin (LMŠ)

Ministrstvo RS za notranje zadeve: Boštjan Poklukar (LMŠ)

Ministrstvo RS za javno upravo: Tugomir Kodelja (LMŠ)

Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo: Zdravko Počivalšek
(SMC)

Ministrstvo RS za okolje in prostor: Jure Leben (SMC)

Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Ksenja
Klampfer (SMC)

Ministrstvo RS za zunanje zadeve: Miro Cerar (SMC)

Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport: Jernej Pikalo (SD)

Ministrstvo RS za pravosodje: Andreja Katič (SD)

Ministrstvo RS za kulturo: Dejan Prešiček (SD)

Ministrstvo RS za obrambo: Karl Erjavec (DeSUS)

Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Aleksandra Pivec
(DeSUS)

Ministrstvo RS za infrastrukturo: Alenka Bratušek (SAB)

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: Marko Bandelli
(SAB)

Urad vlade za Slovence v zamejstvu: Peter Jožef Česnik (SAB)

V komisiji so zapisali, da dokler traja preiskava, ne moremo govoriti o ugotovljenih kršitvah.

Dejan Židan je postal predsednik državnega zbora z lažjo, razkriva dokument, objavljen na parlamentarni spletni strani, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

23. avgusta so poslanci koalicijskih LMŠ, SMC, DeSUS, SAB, Levice in prvopodpisani poslanci SD, na čelu katerih je podpis Matjaža Hana, v parlament vložili predlog za izvolitev predsednika državnega zbora. Kot lahko preberete v dokumentu, so v obrazložitev zapisali: “leta 1999 pa je to (izobrazbo, op. p.) mag. Židan nadgradil z znanstveni magisterijem poslovodenja in organiziranja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru”.

To pa je čista laž. Mogoče je Židan omenjeno fakulteto kdaj obiskal kot minister, študija pa tam zagotovo nikoli ni končal, o čemer smo se prepričali v iskalniku Cobiss. Seveda dopuščamo, da so poslanci koalicijskih strank, predlog je podpisal tudi predsednik vlade Marjan Šarec, tako nesposobni ali tako neuki, da niso znali preveriti, kakšno izobrazbo ima Židan.

Dopis in vse podpisnike si lahko ogledate na povezavi. (Izbrati morate možnost priloga v poglavju Dokumenti)

Brezplačno dostopni bibliografski sistem Cobiss hitro razkrije, da je izbranec strank LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levice za vodenje hrama demokracije strokovanjak za svinje. Kot je razvidno iz spodnjega izpisa iz Cobissa, je magistriral iz teme: Spremljanje reprodukcije plemenskih svinj za oceno zdravstvenega stanja reje.

Kaj vse je Židan o prašičih raziskoval, preden se je podal v politiko, je objavljeno v bibliografiji na povezavi.

Stečajna upraviteljica Sara Pušenjak, ki vodi postopek osebnega stečaja Damijana Jankovića, je v petek objavila seznam terjatev, ki so jih v roku prijavili upniki. Tabela, ki jo objavljamo v okvirju, razkriva, da je sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića dolžan 5,49 milijona evrov.

Osebni stečaj Damijana Jankovića je zahteval upnik TCK, slaba banka avstrijskega Hypa, ki ji dolguje več kot dva milijona evrov.

[color-box color=”red”]

[/color-box]

Čeprav Jankovićev sin, ki je od očeta prevzel vodenje družinskega posla, danes propadlega imperija Electa, več kot milijon dolguje tudi državni Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), je njegova politična zaslomba očitno še vedno tako močna, da je državna institucija raje počakala, da je postopke proti Jankoviću sprožila avstrijska banka.

Zato velja na tem mestu pogledati le nekaj let v preteklost. Svoje posnetke s podporniki, ki so mu odprli vrata do politične moči, ki je njegovi družini omogočila lagodno življenje na račun davkoplačevalcev, in to brez vračanja dolgov, objavlja Janković kar na svojem Facebook profilu.

Leta 2010 z Gregorjem Golobičem, predsednikom propadle Zares, in po nekaterih informacijah arhitektom koalicije Marjana Šarca 2018.

Jani Möderndorfer se vrača v parlament na listi Mira Cerarja. Leta 2010 je prisegal na Jankovića, zato v novem Möderndorferjevem poslanskem mandatu ni pričakovati, da bo vodil preiskovalko, ki bi pojasnila, kako so Jankovićevi sploh lahko uživali v proračunskih milijonih.

Vrh ZZB NOB je v času Janeza Stanovnika krojil politiko. Podprl je Jankovića.

Srečna skupaj: Janković in Milan Kučan sta se leta 2011 veselila volilne zmage, Kučanove odgovornosti za Jankovićevo plenjenje državljanov pa tako ni več mogoče zanikati.

[color-box color=”red”]

Žena rada pokaže, kako troši

Kam je šel davkoplačevalski denar, vam bo najbrž najbolj jasno, če boste pogledali Instagram profil žene Damijana Jankovića Ursule Gawish. Da si ga lahko privoščijo, so vzeli od davkoplačevalcev. Avstrijci, ki so sprožili osebni stečaj Damijana Jankovića, so očitno odločeni, da bo treba milijone, ki so jih Jankovićevi dobili, vrniti. Kaj pa slovenski upniki?

[/color-box]

[color-box color=”yellow”]

Trik, ki očitno ne bo uspel

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrglo predlog družbe Electa Naložbe, ki je v lasti Jureta in Damijana Jankovića, za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je Slovenska tiskovna agencija (STA) poročala v četrtek. Sodišče je med drugim zapisalo, da instituta poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče uporabiti, če dolžnik s tem le zavlačuje odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Okrožno sodišče v Ljubljani je marca že oklicalo začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad družbo Electa Naložbe, a je maja višje sodišče ugodilo pritožbi družbe Heta Asset Resolution in sklep okrožnega sodišča o začetku poenostavljene prisilne poravnave nad Electo Naložbami razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču.

Okrožno sodišče v Ljubljani je v novem postopku ugotovilo, da je predlog Electe Naložb nedovoljen in ga je kot takega zavrglo, izhaja iz današnje objave na Ajpesu.

“Ker instituta poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče uporabiti, če dolžnik s tem le zavlačuje odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in že iz predloga začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče zaključiti, da predstavlja resen in učinkovit ukrep za odpravo insolventnosti, je sodišče predlog dolžnika za začetek poenostavljene prisilne poravnave kot nedovoljen zavrglo,” so zapisali v sklepu, na katerega se je mogoče pritožiti v 15 dneh.

Prvostopenjsko sodišče se v novem sklepu med drugim ni strinjalo s trditvami Electe Naložb, da terjatev družbe TCK, ki je upnica Electe Naložb postala po oddelitvi TCK od Hypo banke, ne obstaja, terjatev banke Hypo pa da je zastarala.

Na okrožnem sodišču so zapisali, da je bil izkazan prenos terjatve iz družbe Hypo Alpe Adria na novega upnika TCK in bi morala družba Electa Naložbe na seznam navadnih terjatev vključiti tudi svoje obveznosti do TCK v višini 2,28 milijona evrov.

Poleg zadeve Electa Naložbe je višje sodišče junija ugodilo tudi pritožbi Hete na sklep okrožnega sodišča o začetku poenostavljene prisilne poravnave nad družbo Electa Holding. Tudi tega je razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču. Okrožno sodišče je na predlog Hete aprila začelo tudi osebni stečaj Damijana Jankovića.

Kot je maja poročal spletni portal Siol, je Janković v vseh treh svojih podjetjih – Electi Inženiringu, Electi Naložbah in Electi Holdingu – izpeljal enak manever: predlagal je poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero bi se znebil od 90 do 95 odstotkov dolgov, obvladoval pa bi jih prek prijateljskih upnikov, ki so pred tem odkupili terjatve do vseh treh podjetij. Upniki Electe Inženiringa so sicer septembra lani potrdili poenostavljeno prisilno poravnavo družbe, v kateri bodo navadni upniki do konca leta 2020 10-odstotno poplačani.

STA[/color-box]

Politik strake SD Milan M. Cvikl je po pričevanju virov na dobri poti, da postane prvi mož Banke Slovenije. Cvikl je simbol moralnega razkroja slovenske politike. Včasih je bil član LDS, ko se je barka zamajala, je vstopil v SD, in v času vladanja Boruta Pahorja opravljal funkcijo generalnega sekretarja vlade. Dan po odpiranju kandidatur je v koluarjih pristal na vrhu lestvice favoritov za izvolitev.

A politični in karierni dosežki Milana M. Cvikla so klavrni, javnost se ga spomni le po škandalih, zato v nadaljevanju objavljamo najbolj razvpite afere, zaradi katerih Milan M. Cvikl ne sme postati prvi mož Banke Slovenije.

1. Izmikanje plačevanju računov delavcem za opravljeno delo

Milan M. Cvikl si je z novo ženo omislil luksuzno nepremičnino ob vznožju ljubljanskega grajskega griča, in to tako, da bi jo plačali drugi. Ne samo banke, pri katerih se je zadolžil za 900 tisoč evrov, luksuz je skušal uživati tudi na plečih tujega dela. Marjan Klajder, direktor podjetja za zaključena dela v gradbeništvu Klajder, ga je pred skoraj natančno dvema letoma spravil na ljubljansko okrožno sodišče pred sodnico Jadranko Juhart, ker Cvikl ni poravnal več kot 52 tisoč evrov dolga za izvedena dela.

Zgoraj objavljamo razpis razprave. Cvikl se je razprave udeležil, a dosegel, da javnost ni smela prisostvovati. Pod pritiskom medijev se je spor sicer razrešil.

2. Plagiatorstvo: Prodajal knjigo, vsebino prepisal iz Wikipedije

Danes ustavni sodnik Matej Accetto je kot predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti leta 2010 v kolumni na portalu Ius-info opozoril, da je knjiga Milana M. Cvikla z naslovom Prenoveljeno pravo Evropske unije plagiat. In to ne od koderkoli, Accetto je Cviklu v članku, ki si ga lahko v celoti preberete na povezavi, dokazal, da je Cvikl prepisoval kar iz Wikipedije! In, med viri v knjigi omenjenga vira sploh ni omenil. Accetto je v povzetek analize knjige, ki jo je Cvikl celo prodajal, in knjižnici zunanjega ministrstva, sodeč po evidenci Cobiss, prodal kar šest izvodov (če si boste vzeli čas in Accettovo analizo prebrali, kar vam res toplo priporočamo, boste ugotovili tudi, da je vsebina zastarela), zapisal: “Milan Martin Cvikl in ugledna založba Uradni list RS sta izdala knjigo z naslovom Prenovljeno pravo Evropske unije. Kar je na prvi pogled impresivna knjiga z dobrimi tisoč stranmi besedila, ki naj bi jo očitno razumeli kot udarni pravni prvenec ekonomista-politika o kompleksnem področju prava Evropske unije, je v resnici poleg prečiščenih različic temeljnih pogodb v dveh jezikih 70 strani vsebinskega besedila, ki je z redkimi izjemami skoraj v celoti prepisano oziroma prevedeno, delno iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, delno kar iz spletne enciklopedije Wikipedija. Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršnekoli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo.”

Mediji so leta 2010 sicer o Cviklovi sramoti poročali, a je šlo zgolj za vihar v koazaru vode, ki se je hitro polegel.

3. Ni plačeval preživnine, hči vložila tožbo

Izvajalci del, ki so sodno preganjali Milana M. Cvikla sploh niso prvi. Leta 2009 je tožbo zoper Milana M. Cvikla po poročanju portala Požareport vložila že Lara Cvikl, hči takratnega generalnega sekretarja vlade. Razlog pa sramoten: Ni plačeval preživnine. Hči in sin Tilen sta celo vlomila v Cviklovo takratno hišo, portal pa je poročal: “Po naših informacijah sta Lana in Tilen v očetovo hišo vlomila zato, ker je Cvikl zamenjal ključavnico, njuna ključa pa nista več prijela. Milan Cvikl naj bi od sina Tilna, ki je letos maturiral, zahteval, naj se izseli, menda k mami in bivši Cviklovi ženi Manici, medtem ko Lana že nekaj časa stanuje pri fantu. Odselila se je takrat, ko je v hišo prišla Leganova (Cviklova današnja soproga Jerca, op. p.).

4. Diši mu proračunski denar

Milan M. Cvikl ni zgolj lakomen (na tuj račun) in zakreditiran, ampak je očitno sposoben preživeti zgolj ob proračunskih prihodkih oziroma v službah, ki jih dobi po političnih povezavah. Po oceni poznavalcev mu uspeva, ker je sodeloval pri ustvarjanju zlagane predvolilne afere Patria, ta vloga pa naj bi mu prinesla tudi dobro plačano funkcijo člana Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, kamor so ga poslali slovenski politični sodelavci. Ko se je funkcija iztekla in je Cvikl ostal na cesti, je skupaj z druščino iz politike, pretežno stranke SD, Patrickom Vlačičem, Urošem Jauševcem, Radom Bohincom in zunajzakonskim partnerjem nekdanje poslanke SD Melite Župevc, nekdanjim strankarskim kolegom iz LDS Antonom Ropom, ustanovil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj (ISTR). Inštitut je plenjenje pričel takoj, v državnem Premogovniku Velenje so mimo razpisa in popolnoma brez referenc pobrali posel, vreden 35 tisoč evrov. Po medijskem razkritju nakazila v višini 22 tisoč evrov marca lani, so ostali brez posla. Inštitut je v letu 2017 prikazal tri tisoč evrov profita.

[color-box color=”red”]

Peterica v konkurenci

Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja, Cviklovega nekdanjega šefa, so sporočili, da so 20. avgusta 2018 do polnoči, ko se je iztekel rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije, prejeli pet predlogov kandidatur. V predvidenem roku je bilo oddanih pet predlogov kandidatur (po abecednem vrstnem redu):

– mag. Marko Bošnjak, viceguverner in član Sveta Banke Slovenije,

– mag. Milan Martin Cvikl, namestnik direktorja v Svetu Evropske banke za obnovo in razvoj,

– dr. Primož Dolenc, viceguverner in član Sveta Banke Slovenije,

– prof. dr. Mejra Festić, redna profesorica na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in znanstvena svetnica Univerze na Primorskem, Fakultete za management, Koper,

– Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, družbe za upravljanje, d.o.o.

Predsednik republike bo preučil prejete kandidature in predvidoma v prvem tednu septembra opravil posvete z vsemi poslanskimi skupinami v državnem zboru. V teh pogovorih se bo predsednik republike potrudil za oblikovanje potrebne podpore kandidatu, ki ustreza visokim strokovnim kriterijem.

Predsednik republike bo državnemu zboru  izbranega kandidata predlagal najpozneje v 30 dneh po izteku roka za zbiranje kandidatur.

Po posredovanju predloga kandidature državnemu zboru v imenovanje, je predvidena javna predstavitev predlaganega kandidata.

Državni zbor o kandidatu glasuje najkasneje v 30-ih dneh po prejemu predloga, glasovanje je tajno, kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh poslancev.  

[/color-box]

Žiga Stupica je v komentarju na spletni strani Casnik.si opozoril na desetletno sinergijo “sistemsko-strukturnih protipravnih udarov v največjo splošno demokratično stranko SDS in njenega voditelja, ki mestoma kot osamelka nasprotuje sistemsko-strukturnim procesom za ponovno vzpostavitev totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov. Od leta 2008 potekajo z neutemeljeno uporabo javnih pooblastil uslužbencev zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, ob podpori državnih medijev. V tej sinergiji so prizadeli delovanje splošnih mehanizmov oblasti te države.“

Stupica opozarja, da se je treba soočiti z naslednjim dejstvom: “Navedeno desetletje stopnjevanih procesov je ob izidu letošnjih volitev v Državni zbor z dne 3. 6. 2018 eskaliralo v formalno-politični »bojkot« (izključitve iz družbe) zoper to demokratično stranko kot veliko in zaslužno zmagovalko volitev. Z nedopustnim političnim ciljem bojkota demokratične zmagovalke volitev 2018 se je s strani strank LMŠ, SMC, SD, NSi (dr. Janez Pogorelec), SAB in Desus oblikovala neformalna, a stvarno totalitarna koalicija. S tem se izpodbija temeljne elemente, ki sedanjo državo ločijo od elementov pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov.“

Kot temeljni problem vidi Stupica proces ponovne vzpostavite totalitarnega sistema: “Nikoli uresničena naloga demokratične opozicije pretrganja s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov je razlog za eskalacijo patologije Velikega razkola slovenskega naroda v zadnjem desetletju. Od leta 2008 dalje se namreč stopnjuje sistemsko-strukturni proces neutemeljene uporabe oblasti sotrudnikov iz simbolne točke A daljice Velikega razkola. V procesu se teži k ponovni vzpostavitvi prejšnjega režima. Ta je v temelju nasproten sedanjemu državnemu redu, z navedenim procesom pa se sedanji državni red izpodbija.

V procesu se izpodbija temeljne elemente, ki sedanjo državo ločijo od elementov pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov. Ti, v državnem udaru izpodbijani, temeljni elementi sedanje države so:

• prvič: izpodbija se tri sistemsko-strukturne stebre evropske civilizacije: demokracija z delitvijo oblasti, pravna država in pristno varstvo človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. prokomunistov.
• drugič: izpodbija se poseben temeljni cilj sedanje države, ki je preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema slovenskih

Slednje (ad drugič) je vezano na temeljno ustavno dejstvo, temeljni cilj in zgodovinsko poslanstvo Republike Slovenije. Temeljno ustavno dejstvo je namreč naperjeno zoper totalitarno državo slovenskih prokomunistov – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice [zaradi česar] za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (cit. po tretji uvodni izjavi in 2. odstavka I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). To temeljno dejstvo je podlaga enemu od temeljnih ciljev zgodovinskega poslanstva slovenske ustave. Kajti, »zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema.“

Razmišljanje Stupice lahko v celoti preberete s klikom na povezavo.

Stanje na otroški kirurgiji je vse slabše, Slovenijo je konec preteklega tedna pretresla vest, da je po zapletih po operacijah umrla dojenčica.

V uredništvo smo od virov blizu UKC Ljubljana danes prejeli ogorčeno pisanje, polno razočaranja nad ameriškim strokovnjakom slovenskih korenin Igorjem Gregoričem, ki naj bi reševal situacijo po odhodu slovenskih zdravnikov. Šlo naj bi za zadnjo operacijo na otroški srčni kirurgiji, ko Gregoriča po pričevanju naših virov sploh ni bilo pri operaciji. Še več, niti v Sloveniji ga ni bilo, ampak je bil na morju v Rovinju. “Samo pametoval je po telefonu,” ogorčeno pripovedujejo insajderji.

Gregorič je sicer predsednik sveta na novo ustanovljenega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki je danes po poročanju Slovenske tiskovne agencije napovedal, da bodo že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana verjetno prestavili do prevzema celotnega programa zdravljenja otrok s srčnimi obolenji in s prirojenimi srčnimi napakami na NIOSB. Dejal je še, tako agencija, da se bo na prošnjo strokovnega sveta UKC Ljubljana in na njihovo trditev, da “stanje povzroča vznemirjenost sodelujočih v dosedanjem programu”, NIOSB organiziral in čim prej v celoti prevzel program. Do takrat pa program v celoti organizira in naprej vodi ter izvaja UKC Ljubljana.

Že pred dnevi je na UKC, varuhinjo človekovih pravic in vlado prišlo odprto pismo starša otroka, ki so mu odpovedali ambulantni pregled, nato pa naj bi otroka pregledal prvi zdravnik, ki je imel čas. Na pediatrični kliniki pa naj bi po navedbah starša odpovedali vse preglede. Na UKC so navedbe iz pisma zanikali in pojasnili, da v posameznih primerih sicer lahko pride do prestavitve pregledov, a starši takoj dobijo nov datum ali pa jih o tem naknadno obvestijo po pošti.

Škandalozen postranski posel direktorja Uprave kriminalistične policije Branka Japlja, ki naj bi mu po pričevanju naših virov s policije navrgel kakšnih 100 tisoč evov postranksega zaslužka, je tudi vse prej kot transparenten. Viri so nas opozorili, da se je Japelj k projektu, kjer mu bo dan predavanj prinesel po več sto evrov, prijavil in imenoval kar sam. Ob tem pa na prav tem projektu s policije sodeluje že Slavko Koroš.

Informacije smo seveda želeli preveriti pri Japlju, zato smo v torek na njegov elektronski naslov in na elektronski naslov policijske službe za odnose z javnostmi poslali vprašanja, ki jih objavljamo v celoti v nadaljevanju.

[color-box color=”green”]

Spoštovani gospod Japelj,

kot visokega policijskega funkcionarja vas prosimo, da pojasnite:
– Koliko časa bo trajal projekt v Beogradu, pri katerem sodelujete?
– Zakaj je potrebna vaša udeležba, če na projektu dela že Slavko Koroš?
– Naši viri vidijo kot motiv vaše udeležbe željo po zaslužku. Koliko boste zaslužili z angažmajem v Beogradu? Ali drži, da okoli sto tisoč evrov?
– Kdo vas je imenoval za posel v Beogradu?
– Kako si kot direktor Uprave kriminalistične policije takšen angažma
sploh lahko privoščite?
– Ali ste zadovoljni s slovensko varnostno politiko? [/color-box]

Tudi pojasnila, ki jih je posredovala vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole v nadaljevanju objavljamo v celoti.

[color-box color=”blue”]

V zvezi z vašim vprašanjem vam lahko potrdimo, da slovenska Policija sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja IPAII 2014 »Podpora krepitvi boja proti trgovini z ljudmi« (SR 14 JH 01 18) v Srbiji. Projekt se izvaja v skladu z Uredbo o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in programov bilateralne tehnične pomoči ter EU Skupnim priročnikom za projekte TMIS. O sodelovanju v navedenem
projektu je bila seznanjena Vlada Republike Slovenije, ki je v zvezi s tem dne 20. 3. 2018 sprejela tudi ustrezen sklep.

Plačilo strokovnjakov v tem in podobnih projektih natančno določa Uredba o plačah in drugih prejemkih rezidenčnih projektnih svetovalcev za delo v tujini in sicer v 2. in 3. členu. [/color-box]

Po pojasnilih lahko sklepamo, da je Japelj, ki se sicer s kakšnimi kriminalističnimi uspehi pri odmevnih primerih ni proslavil – v zadevi Magajna so celo izgubili zaseženo gradivo, v zadevi bulamstifi pa epiloga, ali so bile živali zlorabljene, sploh ni bilo -, že do grla zaseden s služenjem obilnega dodatka, zato se z vodenjem Uprave kriminalistične policije očitno sploh nima časa ukvarjati.

[color-box color=”yellow”]

Za bolj radovedne bralce smo pogledali še v uredbo, ki jo v pojasnilu navaja Droletova. 2. in 3. člen določata:

2. člen

Rezidenčni projektni svetovalec je za čas napotitve na delo v partnersko državo upravičen do plače in drugih prejemkov v skladu s pravili Evropske unije. Rezidenčnemu projektnemu svetovalcu pripadajo:

–     plača, ki bi jo prejemal v organu, če ne bi bil napoten na delo v partnersko državo,

–     dnevni dodatek za bivanje v višini 75 odstotkov dnevnice, kot je določena v skladu s pravili Evropske unije, za ves čas trajanja napotitve v partnersko državo,

–     povračilo stroškov šolnine za otroke do višine, kot je določena v skladu s pravili Evropske unije,

–     povračilo potnih stroškov za mesečno ali letno pot v državo stalnega bivališča,

–     povračilo potnih in selitvenih stroškov ob nastopu in prenehanju dela v partnerski državi, skupaj s stroški zavarovanja prevoza osebnih predmetov, gospodinjskih predmetov in pohištva,

–     povračilo stroškov prevoza osebnega vozila, skupaj s stroški zavarovanja prevoza osebnega vozila,

–     drugi prejemki v skladu s pravili Evropske unije.

2.a člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena rezidenčnemu projektnemu svetovalcu pripadajo tudi:

–     povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,

–     povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in starševsko varstvo,

–     nadomestilo za nezaposlenega partnerja,

–     nadomestilo za nepreskrbljene otroke,

kot jih določa predpis, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini.

3. člen

Sredstva za plačilo plače, drugih prejemkov in nadomestil rezidenčnega projektnega svetovalca se v celoti zagotavljajo iz sredstev Evropske unije.

[/color-box]

Direktor Uprave kriminalistične policije Branko Japelj se je prijavil in kar sam imenoval za posel v Beogradu, ki mu bo prinesel odličen zaslužek, opozarjajo naši viri v policiji.

Policisti opozarjajo na šibko varnostno politiko države in dejstvo, da bo istočasno na projektu delal tudi predstavnik kriminalistične policije Slavko Koroš. Japljev motiv, tako naši viri, je v denarju, saj naj bi mu projekt, ki bo trajal dalj časa, prinesel odličen postranski zaslužek. Za dan predavanj naj bi služil po več sto evrov, ker bo projekt trajal dalj časa, pa naj bi Japelj v žep pospravil celo okoli sto tisočakov. Informacije preverjamo tudi pri Japlju vprašanja, ki jih je prejel, objavljamo v celoti v okvirju.

[color-box color=”blue”]

Spoštovani gospod Japelj,

kot visokega policijskega funkcionarja vas prosimo, da pojasnite:
– Koliko časa bo trajal projekt v Beogradu, pri katerem sodelujete?
– Zakaj je potrebna vaša udeležba, če na projektu dela že Slavko Koroš?
– Naši viri vidijo kot motiv vaše udeležbe vašo željo po zaslužku. Koliko boste zaslužili z angažmajem v Beogradu? Ali drži, da okoli sto tisoč evrov?
– Kdo vas je imenoval za posel v Beogradu?
– Kako si kot direktor Uprave kriminalistične policije takšen angažma sploh lahko privoščite?
– Ali ste zadovoljni s slovensko varnostno politiko?

[/color-box]

Japelj je sicer kriminalist, ki je vodil preiskavo zoper nekdanjega poslanca Andreja Magajno. Magajna je bil obtožbe posesti pornografskega materiala na sodišču oproščen, policija pa je celo izgubila zasežene diske in vse forenzične kopije. Magajna je v Odmevih zatrdil, da je že nekaj dni pred preiskavo dobil prijateljsko opozorilo, da se bo nekaj dogajalo. Prepričan je, da je šlo za politično motivirano gonjo.

Sodeloval je tudi v preiskavi t.i. afere bulmastifi, ko so psi na Oranžovi raztrgali svojega lastnika Sašo Baričeviča. Na podlagi izsledkov preiskave dogajanja na Oražnovi ulici in mnenj strokovnih inštitucij utemeljenega suma, da so bili psi Saše Baričevića spolno zlorabljeni, ni mogoče ne potrditi ne zavreči, je leta 2010 na novinarski konferenci povedal vodja sektorja kriminalistične policije pri PU Ljubljana Branko Japelj.

Mandatarski kandidat Marjan Šarec na državnem parketu in pri veliki politični igri, kar sestavljanje koalicije je, izgublja živce. Zdaj ne zaupa več niti svojim poslancem, nad katere se je postavil kot pravi avtokrat. Od poslancev, ki so bili izvoljeni na Listi Marjana Šarca, zahteva fotografiranje glasovnic, s čimer se želi prepričati, da bodo res glasovali zanj.

Šarec, ki je po pisanju Požareporta velik ljubitelj Adolfa Hitlerja, tretjega rajha in drugih zloglasnih diktatorjev iz krvave človeške zgodovine in je celo rad podarjal knjige o Hitlerju ali tretjem rajhu, naj bi po pripovedovanju naših virov fotografije glasovnic, na katerih bo podprt kot mandatar, zahteval tudi od poslancev strank, s katerimi se dogovarja za koalicijo.

Tu pa se razkriva Šarčev politični amaterizem, saj takšna fotografija ne garantira prav ničesar. Poslanec, ki je obkrožil ZA Šarca in glasovnico fotografiral in posredoval Šarcu, lahko kadar koli pred oddajo glasovnice obkroži še PROTI. Ampak politični um Marjana Šarca tako daleč ne seže, on potrebuje fotografijo glasovnice, na kateri je obkrožen ZA.