Če smo mislili, da le v socializmu ni bilo interesa za varčno in preudarno porabo zdravstvenega denarja, je tega interesa sodeč po delu Golobove vlade v Sloveniji danes še manj oziroma ga sploh ni. Zakaj bi sicer pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede nad dopustno dobo čakalo kar 72 odstotkov vseh čakajočih, medtem ko se po poročanju RTV še vedno vsakodnevno izbriše nekaj deset terminov? In to po tem, ko se jih je še nedavno “po nesreči” izbrisalo skoraj 6 tisoč, reakcija zdravstvenega ministra pa je bila  zamah z roko in besedi “se zgodi”.

Slovenija je od prihoda Golobove vlade z vsakim dnem  na robu prepada zdravstva, vendar smo pod vodstvom zdravstvenega ministra Danijela Bešića Loredana storili občutno velik korak naprej. Prepada ne gledamo več od le roba, temveč praskamo po njegovih stenah, medtem ko se po nekem zdravstvenem toboganu pospešeno bližamo dnu. Govora o krajšanju čakalnih dob je bilo veliko, pa vendar danes o poročanju MMC RTV v tem trenutku na prvi pregled in zdravstvene storitve čaka približno 200.000 ljudi, veliko od njih nad dopustno čakalno dobo, medtem ko se brisanje napotnic (iz vladi neznanega razloga) nadaljuje. Prenova, ki jo napovedujejo za 2024, je v resnici vrnitev v socializem in diametralno nasprotje z nasveti strokovnjakov.

Krajšanje dolgih čakalnih dob je bila le ena laž oziroma prazna obljuba več pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana, zakaj bi sicer danes na prvi pregled nad dopustno čakalno dobo čakalo več kot 49.000 bolnikov, med katerimi jih največ čaka na dermatološki, kardiološki in ortopedski pregled. To so namreč novembrski podatki NIJZ, poroča javni medij. Pri tem skoraj 154.000 bolnikov čaka na terapevtsko-diagnostično zdravstveno storitev. Največ bolnikov čaka na ultrazvok vratnih žil, operacijo sive mrene in elektromiografijo.

Foto: Freepik

Bo sploh kdo pravočasno prišel do zdravstvene oskrbe?

Kar 72 odstotkov vseh čakajočih čaka na prve preglede nad dopustno dobo in to pri stopnji nujnosti “zelo hitro”, medtem, ko jih na terapevtsko-diagnostične postopke več kot 14 dni čaka 48 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Vsak šesti bolnik pri stopnji nujnosti redno na storitev čaka več kot dve leti. V zadnjem mesecu je bil sicer priliv novih bolnikov manjši od števila ljudi, ki so imeli v zadnjem mesecu predviden datum termina. Dnevno je sicer poslanih do 22.000 eNapotnic, skupno jih je bilo oktobra lani izdanih 394.231. Ob tem je dnevno prejetih do 33.000 eNaročil, skupno oktobra 624.496.

Kot smo poročali, so razmere v zdravstvu na robu zloma – zaradi sezonskih respiratornih obolenj in pomanjkanja družinskih zdravnikov (več kot 130 tisoč ljudi je brez družinskega zdravnika, kar je najvišja številka v zgodovini samostojne države) – minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa več kot očitno izgublja živce in tone v retorično brezno, v katerega si politik enostavno ne bi smel dovoliti, saj vso odgovornost vali na druge. Dejstvo, da taka neodgovornost in nesposobnost ne spadata v tako pomemben sektor, ki je pereča problematika že leta, potrjujejo tudi komentarji na Twitterju, ki so sledili po ministrovih izjavah na RTVS “Ta res ni gladek. Ministru, ki na tak način opravičuje svojo nesposobnost, pa ni mesta v @vladaRS. Vse skupaj je žal vsak dan bolj podobno parodiji vladanja,” je zapisal Božo Predalič.

Zastopnik v Ljubljani Marjan Sušelj je za RTV povedal, da se vedno več ljudi zaradi dolgih čakalnih dob obrača nanje in da je nedopustno, da se kaj takega sploh dogaja glede na število sprejetih ukrepov. Da je to vračanje nazaj v socializem, je na nek način tudi sam potrdil, ko je dejal, da “v zdravstvu prihaja do neke vrste socialne diskriminacije”. Vsak dan se še vedno izbriše nekaj deset terminov, minister pa ocenjuje, da bi po novem letu lahko imeli informacijo, ali je v sistemu naročanja tehnično mogoče preprečiti avtomatsko brisanje takih terminov storitev. Ob tem poudarja, da so za urejene čakalne sezname odgovorni izvajalci.

Če ne bomo ukrepali kot družba ali politika, bo Slovenija hitro zdrsela v sistem zdravstva, ki si ga ne želimo – sistem dragega zasebnega zdravstva in dragega zdravstvenega zavarovanja, ki bo dostopno samo premožnim. In namesto, da stalno nasedamo “pravljicam” in izgovorom, ki jih Bešić Loredan servira javnosti, bi morali jasno zahtevati pojasnila, kaj se zares dogaja in zakaj vsi ostali predstavniki vlade ob tem molčijo.

T. B. (Nova 24TV)

The post (KOLAPS!) Razmere v zdravstvu na robu zloma: 72 odstotkov čakajočih predolgo čaka appeared first on skandal24.si.

Po besedah predstojnika urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregorja Prosena, ki predseduje delovni skupini, namenjeni preoblikovanju mreže NMP, naj bi urgentni zdravniki podpirali predlog, da bi v prihodnje delovalo 12 urgentnih centrov in med 15 in 20 satelitskih urgentnih centrov, preostala dežurna mesta pa bi ukinili. Po drugi strani pa tovrstni reorganizaciji in ukinjanju večjega števila dežurnih ambulant nasprotujejo nekateri zdravstveni domovi, lokalne skupnosti in tudi nekateri zaposleni v zdravstvu na področju nujne medicinske pomoči. “V svobodi bo torej podeželje ostalo brez dežurne nujne medicinske pomoči. Ali niso v SD drugače obljubljali,” je komentiral Andrej Kosi.

Po poročanju portala Sobotainfo želi ministrstvo ukiniti kar 28 dežurnih ambulant – o tem jih je obvestila bralka, ki je zaposlena v zdravstvu na področju nujne medicinske pomoči in je želela opozoriti na spremembe v zvezi z reorganizacijo nujne medicinske pomoči, ki jo je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal za začetek leta 2023. Trenutno je v Sloveniji nekaj čez 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu. “Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti nujne medicinske pomoči, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom gredo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem,” je pojasnila bralka.

Po navedbah portala oziroma bralke je torej sistem za zdaj dobro organiziran, kar pomeni, da imajo vsi prebivalci Slovenije možnost prejeti nujno medicinsko pomoč, ko jo potrebujejo. A to se lahko kaj hitro spremeni, če se bo izvedel načrt reorganizacije, ki zajema ukinitev kar 28 dežurnih ambulant. Dežurnega zdravnika naj bi po novem sistemu (neuradne informacije) izgubili naslednji kraji: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec in Cerknica.

“V načrtu reorganizacije se močno zmanjšuje število dežurnih mest z zdravnikom. Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo s tem precej prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen urgentni center ali satelitski urgentni center,” je zapisala bralka Sobotainfo, ki je zaposlena v zdravstvu na področju nujne medicinske pomoči. Dodala je še, da bo tako pomoč prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih, kot je na primer srčni zastoj, celo do razlike med preživetjem in smrtjo.

“Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj,” je še opozorila bralka – do neke mere se to sicer dogaja že sedaj, pisali smo že, da ljudje večinoma obiskujejo le enajst najbolj opremljenih urgentnih centrov. Znano je, da ob pomanjkanju osebnih zdravnikov dežurni zdravnik pregleda precej pacientov, ki svojega zdravnika morda sploh nimajo ali pa ne pridejo na vrsto v uglednem času. “Tudi ti pacienti, ki sicer nimajo vedno potrebe po nujni medicinski pomoči, bodo odslej še težje prišli do zdravstvenih storitev,” je poudarila zaposlena na tem področju. Po besedah predstojnika urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregorja Prosena naj bi urgentni zdravniki podpirali predlog, da bi v prihodnje delovalo 12 urgentnih centrov in med 15 in 20 satelitskih urgentnih centrov, preostala dežurna mesta pa bi ukinili. Tako bi lahko združili število zdravnikov, ki bi dežurali, na polovico manj dežurnih mest. Prosen je poudaril, da bodo sicer sčasoma ljudje ostali pred zaprtimi vrati urgentne pomoči. “Urgentni centri so že zdaj na pol potopljena ladja,” je dodal.

Vir grafike: celostna prenova sistema Nujne medicinske pomoči Slovenije, bralka Sobotainfo

Podoben predlog je že pred leti naletel na veliko nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike
Po poročanju STA pa so z namenom preoblikovanja mreže NMP na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen. Bešič Loredan je poleti za STA napovedal, da bodo projekt ureditve mreže NMP na ministrstvu za zdravje predstavili po lokalnih volitvah. Če bodo z deležniki našli konsenz, pa bi sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad. Delovna skupina je predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala Bešiču Loredanu. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila STA, gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov. 25. novembra je nato na ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga. Ideja o vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov sega v mandat ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Takrat je bilo predvideno organiziranje desetih urgentnih centrov po državi, njihov delovanje pa bi po terenu dopolnjevali satelitski urgentni centri – pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. Predlog je naletel na veliko nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike, zato ga niso uvedli, pač pa so zaživeli le novi urgentni centri. Satelitski urgentni centri so nato deloma zaživeli maja 2020, ko je vlada v splošnem dogovoru za zdravstvo določila tudi financiranje triaže v devetih centrih, v Kočevju, Postojni, Tolminu, Ilirski Bistrici, Šmarju pri Jelšah, Kranju, Idriji, Sevnici in Velenju.

Dr. Gregor Prosen (Foto: STA)

Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, po novem ponoči ukinjene
Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju. Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre.

Skupina sprva predlaga nižje kriterije za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre
Po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov. Še kasneje pa bi se vse mobilne enote NMP, helikopterska nujna medicinska pomoč in dispečerska služba zdravstva vključile v svojo organizacijsko enoto, predlaga skupina. Ob tem so pripravili tudi načrt vključevanja izvajalcev NMP v dispečersko službo zdravstva, ki predvideva sedem faz, kar bo s sabo prineslo nove izzive.

Direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj (Foto: STA)

V Kamniku napovedujejo, da bodo za zaščito urgence uporabili vsa pravna sredstva; kritični tudi do dejstva, da se je dokument pisal v tajnosti
STA še poroča, da je predlog delovne skupine zdravstvenega ministrstva o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči naletel na kritike v nekaterih občinah, kjer bi se zdravniki po predlogu ob terenskih intervencijah pripeljali iz drugega kraja, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene. V Kamniku tako napovedujejo, da bodo za zaščito urgence uporabili vsa pravna sredstva. Čeprav predlog uvodoma omenja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči, v predlaganih rešitvah o tem ni ne duha ne sluha, je za STA poudaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik Sašo Rebolj, specialist družinske medicine. Predlog bi kamniško urgentno ambulanto ukinil v celoti, nadomestila pa naj bi jo akutna ambulanta za nujne in neodložljive primere, nekakšna dežurna ambulanta, ki bi delovala ob delavnikih od 7. do 20. ure. Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem ZD, kjer so doslej letos opravili slabih 1500 intervencij, po predlogu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v ZD Domžale. “Reševalci so nepogrešljiv del ekipe, ampak nimajo pa denimo pravic za dajanje zdravil,” je ob tem poudaril Rebolj. “Imamo občutek, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili našega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mi ne zdi sprejemljivo,” je dodal. Kritičen je do dejstva, da se je dokument pisal v tajnosti in da skupina v elaboratu ni obrazložila, zakaj je predlog boljši za ljudi. Od ministrstva zdaj pričakuje pojasnila. Reboljevi kritiki se  se namreč pridružuje tudi kamniški Župan Matej Slapar. Kot je zapisal na spletni strani Občine Kamnik, bi bila ukinitev dostopa do urgentnega zdravnika nesprejemljiva, saj je Kamnik hribovita in razgibana občina. Tudi tokrat, kot leta 2015, bodo uporabili vsa pravna sredstva in vse oblike pritiska, da ohranijo dežurno službo v Kamniku, je napovedal.

Tudi ZD Slovenske Konjice, kot je razvidno iz predloga, ne bi postal satelitski urgentni center. Čeprav sicer podpira prizadevanja za ureditev sistema NMP, direktor ZD Dejan Verhovšek za zdaj še neuradnega predloga ne podpira. Območje, ki ga pokrivajo – občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje – bi z uveljavitvijo predloga namreč ponoči ter ob vikendih in praznikih izgubilo dežurnega zdravnika, kar je za STA označil za nesprejemljivo kljub argumentom o razbremenitvi zdravnikov. “Z eventualnim ukrepom še nismo uradno seznanjeni. Pri poskusu podobne spremembe organizacije nujne medicinske pomoči pred leti smo dokazovali, da ni smiselna in je lahko škodljiva za občane Upravne enote Gornja Radgona. Isto menimo tudi sedaj. Najbrž bi za pokretne in nekritično bolne najbližji urgentni center bil Splošna bolnišnica Murska Sobota. Ker, kot sem povedal, uradnega dokumenta o reorganizaciji nismo prejeli, podrobnosti ne morem komentirati,” pa so pojasnili v Zdravstvenem domu Gornja Radgona.

Reorganizacija je sicer potrebna, vendar pa se lahko zgodi, da bodo določeni posegi situacijo obrnili še na slabše. Med drugim pa bi se bilo treba vprašati, zakaj se mladi večinoma ne odločajo za specializacijo urgentne medicine – čeprav jih ta praviloma zanima. Dejstvo je, da je poklic urgentnega zdravnika naporen in da je zdravnik težko biti vso svojo kariero urgenten – v Veliki Britaniji so v študiji o smrtih 8556 zdravnikov ugotovili, da je dolžina življenja zdravnika v korelaciji z njegovo specialnostjo: tam živijo najdlje splošni zdravniki – 80,3 leta, 79,9 leta kirurgi, 75,5 leta anesteziologi, najmanj, zgolj 58,7 leta, pa urgentni zdravniki. Prosen je tako že pred časom za Delo povedal, da je nujno treba uvesti za urgentne zdravnike in sestre olajševalne ukrepe, da bi zmogli naporno delo skozi vseh 40 let delovne dobe. Povedal je tudi, da bi rabili 500 specialistov urgentne medicine, da bi lahko zapolnili vsa mesta v urgentnih centrih in predbolnišnični nujni medicinski pomoči. Žal nobena reorganizacija ne bo nadomestila pomanjkanja zdravnikov, treba pa bi bilo tudi ugotoviti, zakaj primanjkuje družinskih – ta specializacija je v tujini namreč precej uglednejša.

S. K. (Nova 24TV)

The post Nadaljevanje uničevanja zdravstva: Podeželje bo ostalo brez dežurne nujne medicinske pomoči – ukinili bi kar 28 dežurnih ambulant appeared first on skandal24.si.

“Običajno, tako sem vzgojen, ljudi, ki jih ne poznam naslavljam z »vi«. To žal v tem primeru ne bo mogoče, čeprav se še kako trudim, da bi dotičnega poslanca vendarle v tem zapisu vikal. Pa žal ne gre. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. Spoštovanje si je namreč treba prislužiti.

Zato Ti s tem zapisom javno obljubljam, da bom storil vse kar je v moji moči, da boš odgovarjal za izrečene besede. Pravno seveda. V konkretnem postopku najverjetneje ne bo prišlo v poštev sklicevanje na poslansko imuniteto. Ves izkupiček, ki ga boš, seveda v primeru pravnomočno končanega postopka v korist mojih strank moral za izrečene besede plačati, pa bo namenjen za izvedbo nujnih operativnih posegov ljudi, ki si zaradi sistema, katerega vzdržujejo privilegirani posamezniki, ki so te politično ustvarili, le teh v razumnem roku ne morejo privoščiti, pa čeprav vsak mesec vplačujejo prispevke v zdravstveno blagajno in so torej že tako samoplačniki.

Tako boš končno imel konkretno možnost pomagati konkretnim osebam, ki pomoč potrebujejo. Upam, da premoreš toliko človečnosti, da boš na koncu, pa četudi po več letih sodnih postopkov, na to ponosen. Morda bo sicer po pravnomočnosti potrebna še izvršba, saj je ljudem ideologije, katero zagovarjaš, vedno lažje razpolagati s tujim denarjem kot z lastnim. In še, DA, prav imaš. Operativne posege, ki bodo plačani iz sklada, ki se bo morda imenoval po tebi, bodo izvedli zdravniki zasebniki.”

To je izsek iz javnega pisma, ki ga je na poslanca Levice na portalu Zdravstvo.si naslovil odvetnik Domen Gorenšek, brato pokojnega zasebnega zdravnika Matevža Gorenška.

Pismo je z deljenjem podprlo na desettisoče Slovencev. V celoti ga lahko preberete na povezavi.

Na Kordiševe besede so se odzvali tudi zdravniki Beltram Matej, Brecelj Erik, Kalan Gorazd, Kališnik Matija, Krkovič Matija, Mrevlje Blaž, Noč Marko, Muževič Igor, Podnar Simon, Vesel Samo, Vranič Andrej in Zevnik Krištof, ki med drugim sporočajo: “Javnosti sporočamo, da smo zdravnice in zdravniki vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela, ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Očitno pa nismo vsi zdravniki enaki za nekatere politike, ki z zagovarjanjem obstoječega preživelega državnega zdravstva omogočajo korupcijo, tiho privatizacijo in nepoštene zaslužke peščici posameznikov, na škodo bolnikov in zdravstvenih delavcev, kar se dogaja že 30 let. Vsem apologetom zlaganega javnega zdravstva sporočamo, da vaših sprevrženih dejanj bolniki in zdravniki ne bomo pozabili.

Na takšno blatenje naše strokovnosti bomo znali zdravniki odgovoriti s svojim delom za bolnike. In prav zavoljo naših bolnikov potrebujemo prav vsem dostopno javno zdravstvo.

Kljub vsemu se lahko vprašamo, kje so meje dopustnega. Bo naslednja stopnja poziv k linču zdravnikov zasebnikov in vseh zdravnikov, ki si prizadevajo za široko dostopno javno zdravstvo po vzoru tistih v razvitih državah Evropske unije?”

Predsednika Kordiševe stranke Luko Meseca pa pozivajo: “Pozivamo predsednika stranke Levica, naj državljanom, ki so za stranko Levica namenili svoje glasove in nemalo sredstev, pove, kaj na področju zdravstva so uresničili iz svojega predvolilnega programa? Časa je bilo dovolj! Nenazadnje so podpirali prejšnjo vlado in so imeli za uresničitev vse možnosti. Stranko Levica javno pozivamo, da odgovori zdravništvu in slovenskim državljankam in državljanom na naslednja vprašanja:

1. Kako in za koliko ste skrajšali čakalne vrste v zdravstvu v tem mandatu?

2. Kako ste zaustavili korupcijo s strani dobaviteljev? Katerega dobavitelja ste javno napadli tako, kot ste danes zdravnike? Kam ste ga prijavili?

3. Kako ste zaščitili zdravnike, ki so javno opozarjali na korupcijo? Koga konkretno?

4. Ali boste prevzeli odgovornost za to, da imamo še vedno dopolnilno “zavarovanje”, za katerega državljani ne dobijo nič?

Poslanca Meseca (ne Kordiša) prosimo, da nam javno odgovori na ta vprašanja.”

Njihov zapis je v celoti objavljen na spodnji povezavi.

To sicer ni prvi postopek zoper Kordiša zaradi izrečenih besed, sprožil ga je tudi Rok Snežič.

The post To je poslanec, ki si ne zasluži odvetnikovega spoštovanja niti toliko, da bi izrekel njegovo ime: Bo pa poskrbel, da bo odgovarjal za izrečeno appeared first on skandal24.si.

Spoštovani davkoplačevalci, dragi bolniki, ki ne dobivate zdravstvenih terapij, ker v javnem zdravstvu zmanjkuje nujno potrebnih zdravil, ali so vas v javni zdravstveni ustanovi na specialistični pregled ali poseg naročili čez mesece, leto, ali denimo trinajst let, upamo, da vas številke in vsebina tega zapisa ne bodo preveč vznemirile. Razkrivamo, koliko denarja je bilo v slovenskem zdravstvu v zadnjih letih zgolj za eno podjetje in kako se njegovi lastniki tako podmazani z državnimi posli danes zabavajo. Gala.

Podjetje SRC je ustanovilo podjetje SRC Infonet, obe podjetji skupaj pa sta po podatkih iz Erarja neposredno iz proračuna od leta 2003 doslej ustvarili neverjetnih 235 milijonov evrov prihodkov. Če smo natančni, 235.440.764,68 evrov, dokaz je spodaj.

Vir: Erar: Od leta 2003 do danes: SRC in SRC Infonet sta kupaj direktno iz proračuna ustvarila neverjetnih 235.440.764,68 evrov prihodkov.

Stoodstotni lastnik podjetja SRC Infonet je družba SRC d.o.o.. Kako se lastniško družbi prepletata, pojasnjuje spodnji graf. Večinski posamezni lastnik družbe je Ivan Žerko, ki ima tretjino podjetja, nekaj več kot odstotek ima njegov sin Miha Žerko. Oče in sin Žerko imata delež še prek podjetja Z 3 d.o.o., katerega lastnika sta. Miha Žerko je tudi direktor podjetja SRC, oče je član poslovodstva kot prokurist, je razvidno iz Ajpesa. Oba pa sta v Ajpesu navedena kot prokurista podjetja SRC Infonet, kjer je direktor Vasja Rebec.

Vir: Gvin.

“SRC Infonet je podjetje s skoraj 30-letno tradicijo aktivnega sodelovanja pri informatizaciji slovenskega zdravstvenega sistema,” so se pohvalili na spletni strani. Iz Erarja je razvidno, kaj to pomeni v številkah – neverjetnih 49 milijonov evrov iz proračuna! Najvišje zneske, precej je milijonskih, najdete v spodnji grafiki, vseh 116 strani zapisov se vam izpiše na povezavi. Gre pretežno za posle v zdravstvu. Če kot uporabnik zdravstvenih soritev pomislite, koliko je informatizacija doprinesla k dobrobiti uporabnikov, si lahko sami ustvarite mnenje, ali je znesek visok.

Vir: Erar.

V poslovanju SRC s proračunom so zneski še višji, poslov oziroma državnih naročnikov je za kar 1.216 strani v Erarju, vse si lahko ogledate na povezavi.

Vir: Erar.

Miha Žerko, direktor družbe SRC, njen solastnik in sin drugega solastnika se je 29. novembra letos pojavil na gala prireditvi v Londonu. V druščini, ki jo je kot predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice nagovarjal z odra, so v publiki prireditve sedeli številni podjetniki, ki bi brez poslov s slovenskim proračunom najbrž težko plačali luksuz, da hodijo v London srečevati stare prijatelje. Na Facebook strani zbornice je med njimi omenjen tudi Riko Janeza Škrabca, ki je izvajal gradbena dela v Kranju pred eksplozijo plina, v kateri so bili poškodovani tudi otroci.

Da so glavni sponzor dogodka, so se na Facebooku pohvalili pri Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, katere večinska posamična lastnica je Katarina Kresal, za katero smo oktobra 2017 v članku na povezavi razkrili, da je bila državi dolžna celo davek na dodano vrednost. Tudi podjetja Kresalove so v velikih poslih z državnimi, nedavno pa smo razkrili, da je v njeni ekipi tudi razvpiti bivši slovenski arbiter Jernej Sekolec, ki je v kompaniji s slovensko agentko Simono Drenik povzročil državi mednarodno sramoto.

Da je gala in del omenjene londonske druščine, se je 29. novembra na Facebooku pohvalil tudi Žiga Vavpotič – za kako velik politični up tovarne “novih” obrazov za prihodnost, ko se bo iztekel čas Marjana Šarca, gre, lahko preberete na povezavi.

The post Razkrivamo! Družinsko podjetje je s proračunom ustvarilo za 235 milijonov evrov posla, največ v zdravstvu: Direktor se razkazuje na posnetkih gala zabav v tujini appeared first on skandal24.si.

Več kot tri tisoč štiristo oseb je v sedmih urah delilo zapis bolnika, ki se zdravi na kardiološkem oddelku UKC Ljubljana. Minister za zdravje Aleš Šabeder, ki ga je na to mesto predlagal predsednik vlade Marjan Šarec, je sicer UKC Ljubljana vodil do letos. Izkušnje je nabiral v podjetju Semenarna Ljubljana.

Med drugim piše “bolniki na kardiološkem oddelku ukc ljubljana po teških operacijah na srcu, ležimo na gnilih 30+ let starih posteljah in pri kosilu dobivamo plesnive, ne samo gnile breskve…zdaj me pa zanima, dragi moji Slovenci, koliko časa še, bomo dovolili da se nas molze kot bankomate in tretira kot ovce…”

Nartnik je zapisu pripel tudi fotografije in pripisal: “Prosim, delite da vsi vidijo in močno upam, da objava doseže tudi kakšnega poslanca..”

Fotografije in povezava, ki jo lahko delite, so dotopni v nadaljevanju.

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10215931751504694&set=pcb.10215931751864703&type=3&theater

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje v času vlade Mira Cerarja, ki so jo sestavljale stranke SMC, SD in DeSUS, ki so del vladne koalicije tudi danes, je leta 2017 prestala interpelacijo, saj v strankah SMC, SD, Desus in nepovezani poslanci, denimo Alenka Bratušek, niso videli problema v funkcioniranju slovenskega zdravstva. Predsednica danes koalicijske SAB Alenka Bratušek, ki je vlado vodila pred Cerarjem, takrat interpleacije ni podprla, pač pa prostodušno povedala: “Problemi v našem zdravstvu se kopičijo vrsto let, to je dejstvo in zelo nepravično bi bilo s prstom kazati na ministrico in jo kriviti za vse nakopičene probleme, zelo nepravično. Sama vedno povem, da so oziroma smo za probleme v zdravstvu krivi in odgovorni vsi, ki smo bili kadarkoli del vlade. Tudi moja vlada ni naredila dovolj na tem področju.”

Magnetogram je v celoti dostopen na povezavi. Na spodnjem dokumentu pa lahko pogledate, kdo je glasoval za razrešitev Kolar Celarčeve, torej za spremembe v zdravstvenem sistemu, in kdo ne. Glasovanje si lahko ogledate tudi na povezavi.

Glasovanje o interpelaciji zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc leta 2017. Vir: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/glasovanje?mandat=VII&seja=47.%20Izredna&uid=C1257A70003EE753C125819A008240AD

The post Šokantno pismo bolnika kardiološkega oddelka, ki ga je delilo že več tisoč Slovencev, preberite! appeared first on skandal24.si.

The post Zdravnik Klemen, ki je sprožil iskanje mladega pediatra Mihe, trka na vest zdravnikov: “Postavite se zase, zanje in, če ne drugače, za Miho” appeared first on skandal24.si.