“Sinko moj, tako veliko srce si imel…,” je v nedeljo žalost ob izgubi sina Nika (18), ki ga je nepregledna reka ljudi na zadnjo pot pospremila v četrtek, v nedeljo na Facebook zapisala najstnikova mati Petra.

Srček za Nika je nastal v soboto, ko so se prijatelji najstnika, katerega truplo so našli na prvi letošnji dan, odpravili na pot po poti, na katero jih je Nik, takrat še poln življenja, popeljal zgolj dva dni prej.

Nekaj besed je o poti zapisala tudi Nikova neutolažljiva prijateljica Lauara.

The post VIDEO: Neutolažljiva mati: “Sinko moj, tako veliko srce si imel…” appeared first on skandal24.si.

Odrasel človek se o svojem otroštvu ne spominja veliko, medtem ko znanost pravi, da otrok vklopi svoj spomin veliko prej, kot si mislimo.

Dr. Oksana Hagerty, ameriška razvojna psihologinja, je pojasnila takole: »Večina znanstvenikov se strinja, da novorojenec do starosti dveh mesecev razlikuje med ljudmi, tudi njihovo razpoloženje, kar pomeni, da se spominjajo obrazov. Vendar pa se spominjanje lastnega videza začne z njihovim prvim rojstnim dnevom.«

To pomeni, da se do te starosti (enega leta) vsakič znova, ko se pogleda v ogledalo, razveseli »nove« osebe.

Šestmesečni otroci se spominjajo nekaterih situacij, vendar le štiriindvajset ur. V drugem letu starosti se začnejo spominjati stvari, kar se kaže v hitro rastočem besednjaku.

Govor je ključnega pomena

Ob približno enakem času se razširijo tudi vizualne in prostorske zmožnosti, tako da se spomnijo poti z enega mesta na drugega.

Razvoj govora je odločilen trenutek v spominu. Dokler ne govori sam in sebe ne doživlja kot posameznika, nima možnosti za avtobiografski spomin.

Laganje in laži se pojavijo nekje okoli četrtega leta. Kljub temu da je to nezaželeno, je to s psihološkega vidika velik napredek. Se pravi, da lahko to počnejo, morajo najprej vaditi napreden spomin in vedeti, kaj drugi vedo in kaj ne.

Glede dolgoročnega spomina obstaja pojav, ki se imenuje »otroška amnezija«. To pomeni, da se otrok do sedmega leta starosti spominja dogajanja pred tretjim rojstnim dnevom, nato začno ti spomini bledeti.

Kanadski znanstveniki menijo, da je na pozabo naših prvih izkušenj vpliva rast novih celic v možganih.

Treniranje spomina

Starši lahko vplivajo na to, kako se bo njihov otrok zapomnil določen dogodek. S postavljanjem sugestivnih vprašanj otroku še dodatno pomagajo obdelati situacijo in ga prepričati s svojimi besedami, kar pospeši spomin.

Sposobnost spominjanja ni nekaj, kar smo podedovali, ampak ga je mogoče razvijati kot mišico. Več ga uporabljate, boljši in močnejši je. K temu pripomorejo uganke, sestavljanke, analitične igre … Prav tako je koristna tudi fizična dejavnost in osredotočenost. Pomagajte otrokom pri koncentraciji, da jim druge stvari ne vzamejo pozornost.

Pomembno je ugotoviti, kakšen tip je vaš otrok: vizualni ali slušni, namreč, to lahko pomembno vpliva na način učenja.

Navdih za spomin so tudi fotografije in veliko govora v predšolskem obdobju. Takrat so otrokovi možgani kot spužva. Vsrkajo čisto vse. Edino stvar, ki je otrok nikoli ne pozabi, je materin glas, so zapisali na 24sata.hr.

The post Spomin o lastnem videzu se pojavi že okoli prvega rojstnega dne appeared first on skandal24.si.

Abeceda je vsaj malo kot nogometni klub. Prvo ekipo navdušenci poznate po imenih, na klopi pa sedijo manj znani igralci, ki jih morda na ulici ne bi prepoznali. S črkami je podobno, ker znate nekatere narisati tudi v spanju, drugih pač ne.

Za začetek si oglejte tale video. Ali veste, kako se prav zapiše mala tiskana črka G?

Vam je uspelo?

Izmuzljivi G

Študija v Journal of Experimental Psychology: Human Perception in Performance kaže, da imamo težave z zapisovanjem majhne tiskane črke g. Sicer jo z lahkoto preberemo, vendar je večina ljudi ne zmore zapisati.

Majhno črko g navadno srečamo v dveh tipografskih oblikah. Bodisi kot krogec in z nezaključeno spodnjo zanko z desne proti levi bodisi kot krog z zaključeno spodnjo zanko, vezjo med obema okroglima zaključenima oblikama in kljuko na desni strani. Čeprav je oblika na videz preprosta, jo le redki zmorejo reproducirati iz spomina.

Za začetek so se raziskovalci z Univerze Johns Hopkins lotili raziskave, da bi ugotovili, kako pogosto se uporablja tipografija, ki jo uporabljamo tudi na našem portalu, torej v obliki g. Odkrili so jo v otroških slikanicah (74 %),  otroških knjigah (89 %) in v 97 % v vseh knjigah za odrasle.

Črko g si zapomni zelo malo ljudi

Čeprav jo torej srečamo zelo pogosto, si je očitno ne zapomnimo dovolj. V prvi raziskavi so 38 odraslih oseb vprašali, ali poznajo črke z dvema tipografskima oblikama v majhni tiskani obliki. Le dva sta se spomnila na g in le eden ga je znal narisati. Sicer ima dve obliki tudi črka a, in sicer tako v dveh nadstropjih z na levo obrnjeno kljuko in enonadstropni a, kjer je na desni strani ravna črta.

Drugi poskus naj bi bil zelo preprost, pa vendar je bil zahtevnejši, kot bi se zdelo. 16 ljudi so prosili, naj tiho berejo en odstavek. Ko srečajo črko g, pa jo morajo izreči na glas. V besedilu je bilo 14 črk g z dvojno zanko, zato so jo zagotovo večkrat videli. Nato so jih prosili, naj črko narišejo, pa je to pravilno uspelo le enemu, večinoma so risali celo drugo tipografijo.

Zadnji poskus je iz zgornjega videa. 28 % vprašanih je izbralo pravilno različico, več kot polovica oziroma 56% je izbrala različici 1 ali 2, kjer je celotna spodnja polovica obrnjena nazaj.

S tem je očitno povezano delovanje naših možganov. Ko črko zapisujemo, največkrat uporabljamo poenostavljeno različico, zato si dvozančno črko g zapomnimo le za potrebe prepoznave. Našim možganom se namreč »ne zdi vredno« potruditi za nepomembne podrobnosti.

The post VIDEO: Vsakdanja črka, ki je najbrž ne zmorete prepoznati niti prav zapisati appeared first on skandal24.si.

Sladkor in sladkani izdelki negativno vplivajo na vaše kognitivne sposobnosti. Dolgoročno prehranjevanje z nekaterimi vrstami sladkorjev lahko namreč povzroči trajne nevrološke težave in poslabša vaš spomin in sposobnost učenja. Zato strokovnjaki priporočajo uživanje hrane s čim manj sladkorja, koruznega sirupa in preostalih prehrambenih izdelkov z visoko stopnjo glukoze.

Že prej so pogosto raziskovali vpliv glukoze na delovanje možganov in ugotavljali, da je kratkoročen vpliv na možgane pravzaprav pozitiven. Prestale vrste sladkorjev, kot sta fruktoza in saharoza, pa naj bi škodile. Zdaj so raziskovalci z novozelandske univerze Otago izvedli nekoliko manjšo, pa vendar zelo koristno raziskavo. 49 udeležencev je po uživanju različnih sladkorjev odgovarjalo na različna vprašanja, med njimi tudi matematične naloge.

Pred učenjem ali izpitom raje ne jejte sladkorja

Udeleženci, ki so pred reševanjem naloge uživali hrano, bogato z glukozo, so dosegli bistveno slabše rezultate od tistih, ki so uživali fruktozo in saharozo. Predavateljica na oddelku za znanost prehrane Mei Peng je povedala, da je nad odkritjem fascinirana: »Dokazali smo, kako lahko uživanje sladkorja vpliva na vsakodnevno vedenje ljudi.« Hkrati so dokazali tudi tako imenovano »sladkorno komo«, torej velik padec koncentracije po uživanju sladkorjev z glukozo.

Zaradi sladkorjev, ki jih različni proizvajalci prehrane uporabljajo v svojih izdelkih, bo povprečen človek na dan užil približno 12 malih žličk sladkorja, čeprav pije denimo nesladkano kavo. Kot je znano že pri ljudeh, ki trpijo za sladkorno boleznijo, bo kontinuiran vnos sladkorja v telo povzročil višjo raven sladkorja v krvi, kar vodi v staranje možganov oziroma povišuje tveganje za demenco.

The post Preveč sladkorja vpliva na vaš spomin in sposobnost učenja appeared first on skandal24.si.