Se jim bo zrušilo nebo nad glavo? Prebivalcem Koroške Bele grozi plaz, hujši od tistega v Logu pod Mangartom!

Prebivalci vasi Koroška Bela pri Jesenicah so lokalne in državne organe pred dvema letoma ponovno opozorili, da se nad njihovimi glavami premikajo tla. Vasi namreč grozita dva zemeljska plazova – orjaški in speči Urbas ter nekoliko manjša, a precej bolj živahna Čikla. Slednja je pred več kot 200 leti vas že na pol zasula in odnesla več deset hiš. Poznavalci zdaj opozarjajo, da sta plazova spet zelo aktivna, a razen tega, da je na pomoč k meritvam poklicala geologe, država še ni postorila ničesar drugega. Vaščani so ustanovili celo svojo civilno iniciativo, ki trka na vest lokalnim in državnim organom, da se ne bi ponovila tragedija izpred 18 let, ko so v Logu pod Mangartom šteli mrtve.

Koroško Belo je pred 200 leti že zasul plaz Čikla. Se bo zgodovina ponovila, če država ne bo hitreje ukrepala?

Lahko se zgodi najhujše

Ekipa Drugorazredni se je odločila tudi sama obiskati Koroško Belo. Do obeh plazov nas je popeljal domačin Janez Vilman, ki Urbas in Čiklo spremlja že več kot pol stoletja. »Še lani jeseni je bil material višje, plaz se je premaknil za najmanj en meter, v preteklih letih pa se je znal premakniti tudi za več deset metrov,« pravil Vilman, ki je teren ravno nekaj dni prej raziskoval tudi z geologi. Geologi delujejo pod vodstvom dr. Tine Peternel, ki področje Koroške Bele izjemno dobro pozna, saj je v okviru svoje doktorske disertacije raziskovala ravno plazoviti teren nad to vasjo. »Problem Koroške Bele je v tem, da sama vas leži na vršaju, ki je posledica nekega preteklega dogodka.

Andrej Palovšnik iz lokalne civilne iniciative trdi, da se oblasti na področju preventive doslej niso odrezale.

Gre za specifično mešanico kamnin, ki so zelo zdrobljene, v neposredni bližini obeh plazov pa se nahajata dva potoka. To pomeni, da so dane vse okoliščine, da se ob nenapovedanem dogodku, ob naravni nesreči, kot je potres, lahko material odlomi in se vsuje v strugo, se zmeša z vodo in v obliki drobirskega toka krene proti vasi,« pravi Peternelova. Takšen drobirski tok je pred 18 leti zasul tudi Log pod Mangartom, kjer je umrlo sedem ljudi, zasulo je ceste in mostove. Peternelova opozarja, da je ravno Koroška Bela tista slovenska vas, kjer bi se lahko ponovil plaz takšnih razsežnosti, govorili pa bi o katastrofi, saj gre za naselje z razvito infrastrukturo in 2000 prebivalci.

Samoorganizirali so se

Zaskrbljeni nad (ne)ukrepanjem države so domačini, sami sebe kličejo »Blani«, ustanovili civilno iniciativo, ki opozarja na nevarnost pred plazom. »Pred več kot 200 leti je že udaril, zasul je 40 hiš. Takrat je bila to približno polovica vasi,« pravi domačin Andrej Palovšnik, ki opozarja, da bi morale oblasti priskočiti na pomoč pri preventivi, ne pa šele potem, ko je prepozno. Civilna zaščita namreč v Sloveniji dobro deluje, a takrat se lahko štejejo že mrtvi.

Geologinja Tina Peternel, ki opazuje plazova, opozarja, da bi se lahko zgodila večja tragedija od tiste v Logu pod Mangartom.

Občina Jesenice je pred dvema letoma zaradi jeze zaskrbljenih domačinov le uspela pridobiti evropska sredstva, v okviru katerih Ministrstvo RS za okolje in prostor izvaja analizo in kartiranje območja. Končno poročilo bo podano letos, domačin Janez Vilman, ki, kot rečeno, plaz spremlja 50 let, pa ne pričakuje dobrih novic. »Glede na to, kako hitro se oba plazova premikata v zadnjih dveh letih, me resnično skrbi. Čakam na odločitev ministrstva, da nas preselil. Usoda je zdaj v njihovih rokah,« opozarja.

Kriv je tudi človek

Zemeljski plazovi so bili v preteklosti pogosto posledica pretiranega človekovega poseganja v okolje. Geologi so jih pogosteje našteli predvsem tam, kjer so občine nezazidljiva območja spreminjale v zazidljiva, kako hude posledice pa ima lahko igranje z naravo in ignoriranje strokovnjakov, pa še kako dobro vedo le nekaj 100 kilometrov stran od slovenske meje, v sosednji Italiji. Takrat za uničujoče posledice nesreče sicer nihče ni odgovarjal, čeprav država ni upoštevala geologov in domačinov, ki so opozarjali, da je gradnja jezu pod goro Toc, nedaleč od Benetk, zaradi nestabilne geološke sestave neprimerna. Takrat se je del gore podrl v jez, nastal je 250 metrov visok cunami, uničujoči val pa je odplaknil vas Longarone in vzel 2000 življenj. Približno toliko, kot jih danes živi na ogroženi Koroški Beli.

Domačin Janez Vilman je ekipo Drugorazredni popeljal do dveh plazov, ki grozita Koroški Beli. To sta orjaški in speči Urbas ter manjša, a izjemno živahna Čikla. Oba plazova se imenujeta po dveh izvirih, ki se izlivata v potok Bela, ta pa teče skozi središče vasi.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Plaz grozi vaščanom, bojijo se katastrofe appeared first on skandal24.si.

Sumljiva bela tekočina se iz proizvodnje podjetja TAB v Žerjavu izteka v reko Mežo. Ministrstvo za okolje in prostor ter inšpekcija o tem ne vesta ničesar. 

V uredništvo tednika Škandal24 smo prejeli fotografije, s katerih je razvidno, da se iz proizvodnega odtoka v reko izteka čudna bela tekočina. Bralec, ki nam je posredoval fotografije, je zaposlen v podjetju TAB, d.d. – ime je kratica za Tovarno akumulatorskih baterij –, natančneje v proizvodnji na lokaciji v Žerjavu na Koroškem, snovi, ki jih je fotografiral, pa se iztekajo v tamkajšnjo reko Mežo, ki teče naravnost preko proizvodnje in jo deli na dva dela. Zaradi varnosti želi zaposleni ostati anonimen, saj pogodba o zaposlitvi veleva, da je vse, kar se zgodi za stenami proizvodnje, poslovna skrivnost. Zaradi medijske izpostavljenosti bi lahko bil ob službo in celo kazensko preganjan. A slaba vest mu ni dala miru, saj po njegovem mnenju v tem primeru ne gre za nedolžno ravnanje.

Podjetje je znano po onesnaževanju okolja že iz preteklosti. Se zgodovina ponavlja?

Onesnaževali že v preteklosti

Ker gre za podjetje TAB, d.d., ki je že iz preteklosti znano po močnem onesnaževanju okolja v Zgornji Mežiški dolini, je primer še toliko bolj zaskrbljujoč. Celotna dolina je zaradi rudnika svinca in cinka v preteklosti in topilnice svinca močno onesnažena še danes. V minulem letu je namreč Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotovil, da ima vsak peti triletni otrok v Zgornji Mežiški dolini povečane vrednosti svinca v krvi. Svinec je za telo zelo toksična kovina, ki v določeni meri ostane v telesu vse življenje, iz krvi se izloči v druge organe telesa. Predvsem je problematičen pri otrocih, saj lahko negativno vpliva na njihove fizične in kognitivne sposobnosti – poškoduje živčevje in možgane. Še danes se poznajo vplivi na okolje, tako proizvodnje iz preteklosti kot tudi današnje predelave svinca v tamkajšnji topilnici, ki je v nasprotju z rudnikom niso zaprli.

Bralec in zaposleni v proizvodnji v Žerjavu nam je poslal fotografije bele tekočine, ki se dnevno izteka v reko Mežo.

Obeta se izredni pregled

Seveda s fotografij ni mogoče ugotoviti, za kakšno snov gre in ali je ta snov škodljiva za reko in življenje v njej, zato smo slike skupaj z novinarskimi vprašanji poslali na Ministrstvo RS za okolje in prostor, od tam pa so prejeto posredovali Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP). Inšpekcija odgovarja, da do prejema našega novinarskega vprašanja niso bili seznanjeni, da so bile iz podjetja TAB v vodotok Meže izpuščene snovi, ki so na fotografijah. Prav tako ne morejo soditi o njihovi škodljivosti, dokler ne ugotovijo, za katere snovi gre, so pa sporočili, da bo IRSOP v TAB-u opravil izredni inšpekcijski pregled. Podjetje, ki v svojih proizvodnih procesih uporablja vodo, mora imeti v okoljevarstvenem dovoljenju določene pogoje ravnanja z odpadnimi vodami. »V primeru, da pride do kršitev okoljske zakonodaje, se uvede prekrškovni postopek, višina globe je odvisna od zakonodaje, ki je kršena. Zakon o varstvu okolja npr. določa v primeru ugotovljenega obratovanja v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem globo za prekršek od 75.000 do 125.000 EUR za pravno osebo, globa za odgovorno osebo pravne osebe pa znaša od 3500 do 4100 EUR,« še sporoča okoljska inšpekcija.

Zatrjujejo, da ni nič nevarnega

Kaj se dogaja v proizvodnji v Žerjavu, smo se pozanimali tudi pri podjetju TAB. »Gre za prečiščene odpadne vode, kapaciteta je odvisna od obsega proizvodnje. Količine na iztoku ne presegajo količin, določenih z okoljevarstvenim dovoljenjem,« sporoča Tanja Fašun, vodja ekologije v podjetju TAB. Navaja tudi, da se pred iztokom v vodo nadzira njen pH, saj podjetje razpolaga in dela z velikimi količinami žveplove kisline, ki je za ribe v vodi smrtonosna. »Med proizvodnim procesom se uporabljajo tudi čistilna sredstva, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, kot denimo Meglio ali Ajax. Zaradi visokega padca vode iz iztoka v vodotok je lahko posledično prišlo do penjenja v vodotoku,« še dodaja. Ker gre za proizvodni obrat, kjer se uporabljajo najrazličnejše toksične snovi, in ker nas preteklost uči, da TAB ni ravno prijatelj čistega okolja, bo verodostojnost odgovorov preverila tudi okoljska inšpekcija z izrednim pregledom podjetja.

Nesramno bogati lastniki

Bogomir Auprih

TAB velja za eno najbogatejših slovenskih podjetij, njihovi lastniki pa za ene najbogatejših Slovencev. Direktor TAB-a in njegov 15-odstotni lastnik Bogomir Auprih z naslova dividend vsako leto prejme veliko denarja. Samo z izplačilom dividend se njegovo osebno premoženje vsako leto poveča za slaba dva milijona evrov – to je vsota, ki si je navaden državljan ne more niti predstavljati. Podjetje, ki je v preteklosti onesnažilo dolino do te mere, da so odmirali celotni gozdovi v neposredni okolici, kri prebivalcev pa je trajno zastrupljena, se ne čuti odgovorno za sanacijo doline in k saniranju okolja ne prispeva praktično nič.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Kaj v reko Mežo teče iz proizvodnje v podjetju TAB? appeared first on skandal24.si.