Vse več prebivalcev slovenskega podeželja je zaradi množičnega zapiranja pošt ogorčenih: »Vse so nam vzeli, ostaja nam samo še pokopališče!« 

Letos v začetku meseca marca so krajani Blejske Dobrave v Občini Jesenice po več kot 100 letih ostali brez pošte. Pošta Slovenije je ukinitev poslovalnice na Blejski Dobravi napovedala že lani. Svet krajevne skupnosti je takrat za pomoč zaprosil jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja, ki mu je uspelo doseči sestanek s Pošto Slovenije. Ta je bil že 7. februarja, a moledovanja, naj pošta vendarle ostane, so takrat naletela na gluha ušesa.

Ekipa Drugorazredni se je na lastne oči prepričala, da je po zaprtju pošte, kjer je bila nekoč tudi trgovina z gostinskim obratom, v centru vasi zdaj pravo mesto duhov.

Nerentabilnost pošt

»Pošto naj bi ukinili zaradi nerentabilnosti, s čimer se mi seveda nismo strinjali. Ta pošta je zagotavljala storitve 1500 ljudem. Za občane je bilo to seveda nesprejemljivo, nastal je manjši revolt, a nismo bili uspešni,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Blejska Dobrava Anton Hribar, ko smo razočarane krajane obiskali na Blejski Dobravi. Pošta je seveda servis nudila tudi krajanom iz naselij Kočna in Lipce, kjer tako kot na Dobravi živi približno tretjina prebivalcev, ki so starejši od 70 let. Prav ti pa so na pošto najbolj vezani. »In res je škoda, da se pri tej politiki pošte pozablja na malega človeka. Pošta bi morala biti servis ljudem, ne pa zgolj neko golo orodje države za zaslužek. To je tako, kot da bi v nekem drugem kraju kar zaprli zdravstveni dom, ker bi dejali, saj ni bolnih, zato ga ne potrebujemo,« pa je potožila dolgoletna krajanka Blejske Dobrave Štefanija Muhar.

Štefanija Muhar pravi, da je krajanom ostalo samo še pokopališče.

Brez posluha na Pošti Slovenije

»Organizirali smo kar nekaj sestankov, a žal nismo bili uspešni. Zakaj nismo bili uspešni, bodo morali pojasniti lastniki pošte. Eden od naših glavnih argumentov je bila tradicija, ampak odločitev je pač bila takšna, kot je bila. Ki pa seveda ni najboljša za oskrbo ljudi na teh lokacijah,« je povedal Mencinger, ki opozarja, da je Blejska Dobrava v zadnjih letih vse bolj priljubljena tudi kot vstopna točka za sotesko Vintgar. »Samo lani se je skozi to naselje tja peljalo več kot 300 tisoč ljudi. « Tudi s tega stališča bi torej Pošta Slovenije lahko imela večjo vizijo razvoja regije.

Različni odzivi na zapiranja pošt

Obrnili smo se tudi na predstavnike Pošte Slovenije. Do generalnega direktorja nismo mogli, je pa svetovalka poslovodstva Karmen Lebe Grajf pojasnila, da je tako kot v preostalih evropskih državah razlog za številčno zapiranje pošt naglo upadanje poštnih pošiljk oziroma poštnih storitev, večinoma pa je to posledica digitalizacije. »Poslovanja na pošti je enostavno vedno manj,« je povedala in priznala, da so odzivi državljanov različni. »Ponekod zaprtje sprejmejo relativno mirno in ni pritožb, ponekod trčimo ne precejšnje negodovanje, kar je razumljivo. Povsod pa pojasnimo, kako bo poslovanje potekalo dalje.«

Jeseniški župan je organiziral krizni sestanek s Pošto Slovenije, a ni bil uspešen.

Na pošti pa se izgovarjajo, da kljub vsemu še naprej ohranjajo ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem. Odpirajo tudi nove kanale, prek katerih s svojimi storitvami prihajajo do strank, tako da bo po njihovem mnenju vse manj situacij, ko bodo morale stranke fizično obiskati pošto, da bi opravile neko storitev.

Anton Hribar je predsednik KS Blejska Dobrava in opozarja, da država pozablja na malega človeka.

A krajani mislijo drugače. »Zapiranje pošt po Sloveniji kaže na to, da postajamo drugorazredni državljani. Ljudje v mestu imajo vse, lahko gredo v kino, na pošto, v trgovinske centre. Pri nas pa zapirajo vse, ostaja nam samo še – pokopališče,« s solzami v očeh še pove Štefanija Muhar.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post ZAPIRANJE POŠT: Bodo na vaseh ostala le še pokopališča? appeared first on skandal24.si.

Se jim bo zrušilo nebo nad glavo? Prebivalcem Koroške Bele grozi plaz, hujši od tistega v Logu pod Mangartom!

Prebivalci vasi Koroška Bela pri Jesenicah so lokalne in državne organe pred dvema letoma ponovno opozorili, da se nad njihovimi glavami premikajo tla. Vasi namreč grozita dva zemeljska plazova – orjaški in speči Urbas ter nekoliko manjša, a precej bolj živahna Čikla. Slednja je pred več kot 200 leti vas že na pol zasula in odnesla več deset hiš. Poznavalci zdaj opozarjajo, da sta plazova spet zelo aktivna, a razen tega, da je na pomoč k meritvam poklicala geologe, država še ni postorila ničesar drugega. Vaščani so ustanovili celo svojo civilno iniciativo, ki trka na vest lokalnim in državnim organom, da se ne bi ponovila tragedija izpred 18 let, ko so v Logu pod Mangartom šteli mrtve.

Koroško Belo je pred 200 leti že zasul plaz Čikla. Se bo zgodovina ponovila, če država ne bo hitreje ukrepala?

Lahko se zgodi najhujše

Ekipa Drugorazredni se je odločila tudi sama obiskati Koroško Belo. Do obeh plazov nas je popeljal domačin Janez Vilman, ki Urbas in Čiklo spremlja že več kot pol stoletja. »Še lani jeseni je bil material višje, plaz se je premaknil za najmanj en meter, v preteklih letih pa se je znal premakniti tudi za več deset metrov,« pravil Vilman, ki je teren ravno nekaj dni prej raziskoval tudi z geologi. Geologi delujejo pod vodstvom dr. Tine Peternel, ki področje Koroške Bele izjemno dobro pozna, saj je v okviru svoje doktorske disertacije raziskovala ravno plazoviti teren nad to vasjo. »Problem Koroške Bele je v tem, da sama vas leži na vršaju, ki je posledica nekega preteklega dogodka.

Andrej Palovšnik iz lokalne civilne iniciative trdi, da se oblasti na področju preventive doslej niso odrezale.

Gre za specifično mešanico kamnin, ki so zelo zdrobljene, v neposredni bližini obeh plazov pa se nahajata dva potoka. To pomeni, da so dane vse okoliščine, da se ob nenapovedanem dogodku, ob naravni nesreči, kot je potres, lahko material odlomi in se vsuje v strugo, se zmeša z vodo in v obliki drobirskega toka krene proti vasi,« pravi Peternelova. Takšen drobirski tok je pred 18 leti zasul tudi Log pod Mangartom, kjer je umrlo sedem ljudi, zasulo je ceste in mostove. Peternelova opozarja, da je ravno Koroška Bela tista slovenska vas, kjer bi se lahko ponovil plaz takšnih razsežnosti, govorili pa bi o katastrofi, saj gre za naselje z razvito infrastrukturo in 2000 prebivalci.

Samoorganizirali so se

Zaskrbljeni nad (ne)ukrepanjem države so domačini, sami sebe kličejo »Blani«, ustanovili civilno iniciativo, ki opozarja na nevarnost pred plazom. »Pred več kot 200 leti je že udaril, zasul je 40 hiš. Takrat je bila to približno polovica vasi,« pravi domačin Andrej Palovšnik, ki opozarja, da bi morale oblasti priskočiti na pomoč pri preventivi, ne pa šele potem, ko je prepozno. Civilna zaščita namreč v Sloveniji dobro deluje, a takrat se lahko štejejo že mrtvi.

Geologinja Tina Peternel, ki opazuje plazova, opozarja, da bi se lahko zgodila večja tragedija od tiste v Logu pod Mangartom.

Občina Jesenice je pred dvema letoma zaradi jeze zaskrbljenih domačinov le uspela pridobiti evropska sredstva, v okviru katerih Ministrstvo RS za okolje in prostor izvaja analizo in kartiranje območja. Končno poročilo bo podano letos, domačin Janez Vilman, ki, kot rečeno, plaz spremlja 50 let, pa ne pričakuje dobrih novic. »Glede na to, kako hitro se oba plazova premikata v zadnjih dveh letih, me resnično skrbi. Čakam na odločitev ministrstva, da nas preselil. Usoda je zdaj v njihovih rokah,« opozarja.

Kriv je tudi človek

Zemeljski plazovi so bili v preteklosti pogosto posledica pretiranega človekovega poseganja v okolje. Geologi so jih pogosteje našteli predvsem tam, kjer so občine nezazidljiva območja spreminjale v zazidljiva, kako hude posledice pa ima lahko igranje z naravo in ignoriranje strokovnjakov, pa še kako dobro vedo le nekaj 100 kilometrov stran od slovenske meje, v sosednji Italiji. Takrat za uničujoče posledice nesreče sicer nihče ni odgovarjal, čeprav država ni upoštevala geologov in domačinov, ki so opozarjali, da je gradnja jezu pod goro Toc, nedaleč od Benetk, zaradi nestabilne geološke sestave neprimerna. Takrat se je del gore podrl v jez, nastal je 250 metrov visok cunami, uničujoči val pa je odplaknil vas Longarone in vzel 2000 življenj. Približno toliko, kot jih danes živi na ogroženi Koroški Beli.

Domačin Janez Vilman je ekipo Drugorazredni popeljal do dveh plazov, ki grozita Koroški Beli. To sta orjaški in speči Urbas ter manjša, a izjemno živahna Čikla. Oba plazova se imenujeta po dveh izvirih, ki se izlivata v potok Bela, ta pa teče skozi središče vasi.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Plaz grozi vaščanom, bojijo se katastrofe appeared first on skandal24.si.