Ekonomist Rado Pezdir, ki je kot strokovni sodelavec Logarjeve komisije preiskoval primer iranskega pranja denarja v času, ko je bila banka NLB še v večinski državni lasti, je specializiranemu državnemu tožilstvu v četrtek naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper kriminaliste Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so Specializiranemu državnemu tožilstvu s poročilom predlagali opustitev pregona zoper bančnike NLB, odgovorne za izpeljavo iranske sheme. Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je za šefa NPU lani postavila Darka Muženiča.

Da se na policiji dogaja nekaj nenavadnega v preiskavi primera Farrokh, se je izkazalo že leta 2017, ko je tedanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar izvedla interni nadzor nad delom policije v prvi preiskavi iranskega primera. Izkazalo se je, da je tedaj policija delovala v nasprotju z zakoni in standardnimi policijskimi praksami in je posledično nezakonito odprla in zaprla primer, ter ga s tem dejansko prikrila.

Dve parlamentarni preiskovalni komisiji sta s svojim poročilom pokazali, da je šlo za akcijo iranske obveščevalne službe v NLB, ki pa po zaslugi NPU spet ostaja brez epiloga.

Ugotovitvam obeh komisij se pridružujejo tudi ugotovitve Banke Slovenije in celo Centra notranjih revizij same NLB. Kar pomeni, da je NPU sprejela ugotovitve, ki so diametralno nasprotne ugotovitvam štirih neodvisnih in nepovezanih institucij.

Po naših informacijah ostaja Rado Pezdir edini slovenski preiskovalec, ki je dejansko stopil v kontakt s spornim Irancem in z njim opravil razgovor, kar razkriva vso neobičajnost dela na NPU, kako lahko preiskujejo, če pa vztrajno ne opravijo informativnega razgovora z glavnim akterjem afere pranja denarja? Iraj Farrokhzadeh namreč prebiva v Veliki Britaniji, s čimer je po naših informacijah seznanjena tudi policija, in je preko mednarodnega policijskega sodelovanja lahko zelo lahko dosegljiv tudi NPU.

Vsekakor je več kot neobičajno dejstvo, da so se na NPU odločili, da zavržejo pregon zlorabe položaja bančnikov NLB. Nenazadnje, danes je javno znano, da kljub temu, da so na NLB vedeli, da so pravne osebe s katerimi poslujejo na embargo listi, da so celo sami prijavili sumljivo transakcijo, poslovanja z njimi niso prekinili in so tako aktivno kršili sankcije Sveta EU.

Ponovno zakrivanje preiskave pa, tako trdijo naši viri, zbuja nelagodje v ZDA, ne samo zaradi tega, ker je Iranec na ameriške banke nakazal precej sredstev (del teh sredstev je dokazano šel za financiranje kontraobveščevalne dejavnosti), ampak tudi zaradi tega, ker novi ameriški lastniki NLB ostajajo v dvomu ali ni morda, zaradi odločitve NPU, da preiskavo v tem delu zaprejo, v NLB preživela mreža, ki je med 2009 in 2011 sodelovala z iransko obveščevalno mrežo.

Po primeru Kangler se torej odpira nov velik dvom v delo slovenskih kriminalistov, zato bo zanimivo spremljati kaj bo Specializirano državno tožilstvo naredilo s Pezdirjevim naznanilom in ali bo Generelan policijska uprava delo kriminalistov NPU v primeru Farrokh vzela pod lupo. Glede na doslej javno znane informacije in ugotovitve obeh preiskovalnih komisij, Banke Slovenije in Cnetra notranjih revizij namreč ni mogoče skleniti prav nič drugega kot to, da je na NPU nekaj hudo narobe.

The post Ekonomist NPU naznanil specializiranim tožilcem zaradi suma storitve kaznivega dejanja: Razkrivamo, kaj je uspelo Pezdirju, Bobnarjevi in Muženiču pa ne appeared first on skandal24.si.

V Iranu je kmalu po vzletu z letališča v Teheranu strmoglavilo ukrajinsko letalo tipa boeing 737 z najmanj 170 ljudmi na krovu, navedbe lokalnih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. Iranska organizacija Rdeči polmesec ocenjuje, da ni možnosti, da bi našli preživele.

Letalo je pripadalo ukrajinski letalski družbi International Airlines, glede na prve podatke pa naj bi bilo namenjeno v Kijev. Strmoglavilo je kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Imam Homeini in padlo na območje zahodno od prestolnice Teherana. Letalo naj bi zagorelo. »Očitno je nemogoče, da so potniki preživeli,« je za tiskovno agencijo Isna, ki jo povzema francoska AFP, dejal predstavnik Rdečega polmeseca. »Vsi potniki so mrtvi,« je medtem objavila iranska agencija Irna.

Ta tudi navaja predstavnika letališča, da je bilo na letalu 176 ljudi – 167 potnikov in devet članov posadke. Oblasti so na prizorišče poslale reševalne ekipe.

Moment burning Ukrainian Boeing 737 goes down, crash site covered in fire

READ MORE: https://t.co/t3KsDjz1qE pic.twitter.com/ipzMAgmG4J

— RT (@RT_com) 8 January 2020

The post Iran se maščuje ZDA! Medtem je strmoglavilo tudi letalo s 176 ljudmi na krovu, preživelih ni appeared first on skandal24.si.

Na seznamu Urada RS za preprečevanje pranja denarja se je od januarja 2013 znašlo kar pet sumljivih transakcij podjetja Duol, katerega edini lastnik od ustanovitve leta 1994 je Dušan Olaj, ki ga je predsednik SD Dejan Židan predstavil kot kandidata SD za gospodarskega ministra. Zadnja Olajeva transakicija skozi davčno oazo je bila izvedena oktobra lani v Iran.

Urad je transakcijo zabeležil, ker gre za državo, ki po podatkih mednarodnih institucij ne upošteva standardov s področja pranja denarja in financiranja terorizma. Za poslovanje z Iranom veljajo tudi omejevalni ukrepi, saj gre za državo, ki bi lahko bila, glede na omejevalne ukrepe zoper njene državljane, povezana s terorizmom ali financiranjem terorizma in pranjem denarja.

Urad RS za preprečevanje denarja je pri Olajevem Duolu, ki dobiva državne milijone, v zadnjih letih zaznal kar pet sumljivih transakcij, od tega eno celo v Iran, tri v Belize in eno na račun podjetja iz davčne oaze v Turčiji.

Iranci pod vlado SD prali denar v NLB

Ampak tudi skozi državno NLB so strukture, ki so blizu Dejanu Židanu, v času, ko je bil njegov predhodnik na mestu predsednika stranke SD Borut Pahor predsednik vlade, Židan pa minister te vlade, dopustile pranje milijarde dolarjev iranskega denarja. Preiskovalci pa danes zaslišujejo novinarje, ki so škandalozno pranje denarja v največji državni banki, reševani z dokapitalizacijami davkoplačevalcev, razkrili.

Mojca Kleva Kekuš, ki je na listi SD prišla v Bruselj za evropsko poslanko, je samo nekaj dni po zadnji Duolovi transkaciji skozi davčno oazo za Večer pisala kolumno, v kateri se predstavlja za avtorico poročila o boju proti davčnim goljufijam, utajam in oazam v evropskem parlamentu, v katerem idealizira tuja novinarska poročila o davčnih oazah in odstope ministrov. Evropska poslanka SD Tanja Fajon je en mesec po Duolovi transakciji z Iranom v kolumni, ki je objavljena na spletni strani stranke SD, teoretizirala: »Utaja davkov ni nič drugega kot skrivanje bogastva, davčne oaze pa niso nikakršne afere, ki pricurljajo v javnost vsake toliko, temveč so postale resničen poslovni model. Takšen, ki je brez sramu in brezsramno tudi vedno bolj postaja temelj našega finančnega sistema, ne njegova anomalija.«

Evropska poslanka SD Tanja Fajon in nekdanja evropska poslanka, vidna članica SD, Mojca Kleva Kekuš radi javno kritizirata poslovanje skozi davčne oaze. Ob Olaja ali Židana, ki takšnega človeka promovira, se ni obrgnila še nobena; morebiti se jima zdi, da ko gre za »naše« v SD, je takšno poslovanje dopustno.

Medtem pa njena stranka SD in njen predsednik Židan računata, kako bi v vlado pripeljala moža, čigar podjetje posluje skozi davčne oaze in celo z Iranom.

Milijoni iz proračuna

Duol Dušana Olaja se je na seznamu sumljivih davčnih transakcij Urada RS za preprečevanje pranja denarja znašel še zaradi transakcij v Belize, ki je po klasifikaciji OECD država s pomanjkljivo zakonodajo na področju obdavčenja. Bile so zaznane tri transakcije – prva decembra 2015, druga januarja 2016, tretja pa novembra 2016. Novembra 2011 je Olajev Duol izvršil tranakcijo v Turčijo, ki sicer ni označena kot davčna oaza, a je bila transakcija nakazana podjetju s sedežem v Turčiji na račun podjetja, ki je v davčni oazi. Pri vsem tem poslovanju v sumljivih državah pa ne gre spregledati dejstva, da je Olajev Duol prejemnik milijonskih nakazil iz proračuna.

Dejan Židan je bil v vladi SD, ko se je skozi državno NLB oprala milijarda dolarjev iranskega denarja, zdaj bi rad v vlado spravil podjetnika, ki posluje z Iranom.

Leta 2005 je Duol s proračunskimi posli ustvaril kar 2,6 milijona evrov prihodka, kar je bilo po izračunu baze Gvin 66,31 odstotka vseh prihodkov Duola v letu 2005. Od leta 2003 je podjetje Dušana Olaja, ki ga vladna stranka SD in njen predsednik Dejan Židan vidita kot svojega kandidata za gospodarskega ministra, prejelo kar 7,6 milijona evrov. Marca lani je Dušan Olaj odprl še s. p. – Podjetniško in poslovno svetovanje Dušan Olaj, s. p., registriral pa ga je kar na domačem naslovu v Ljubljani.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Kandidat SD za ministra: milijoni iz proračuna in poslovanje skozi davčne oaze appeared first on skandal24.si.

Javno dostopni podatki razkrivajo, da se v Sloveniji dogaja pravi razcvet iranskega kapitala. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so bila v Sloveniji odprta štiri podjetja, ki so ustanovljena z iranskim kapitalom. V letu 2017 je iranski kapital v Sloveniji odprl 14 podjetij, kar pet jih je na istem naslovu, kot je razvidno iz tabele, ki na naslednjih straneh prinaša natančne podatke, kje v Sloveniji rastejo iranska podjetja, kdo so ustanovitelji, kdo lastniki in kdo zastopniki teh podjetij.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odkrila, da je bila v največji slovenski državni banki v času vladavine Boruta Pahorja (SD) v koaliciji z »novo stranko « Zares Gregorja Golobiča, LDS s Katarino Kresal kot novim obrazom in stranko Karla Erjavca DeSUS oprana več kot milijarda iranskega denarja, končuje z delom. Zdaj je že jasno, da je denar večinoma prihajal iz Export Development Bank of Iran, za katero so na mednarodnem trgu veljali omejevalni ukrepi zaradi domnev, da je bila banka povezana z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja, povezana naj bi bila tudi s plačili, povezanimi z orožjem za množično uničevanje, hkrati pa naj bi bila tista, ki zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti v okviru iranskega obrambnega ministrstva.

Pet iranskih podjetij Pod hribom

Tudi pri podjetjih, ki jih Iranci danes ustanavljajo v Sloveniji, najdemo povezavo z državno NLB. Kar pet iranskih podjetij ima sedež na naslovu Pod hribom 55 pod ljubljanskim Rožnikom na obrobju stanovanjske soseske Šiška. Zemljiška knjiga razkriva, da je lastnik nepremičnine na naslovu Pod hribom 55 podjetje Energoplan, znano po projektu gradnje (nikoli dokončanih) Stožic, kjer so z Mestno občino Ljubljana (MOL) sodelovali v okviru javno-zasebnega partnerstva in končali v prisilni poravnavi, kot je pred dnevi pred prej omenjeno preiskovalno komisijo o bankah dejal nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka.

Pod hribom 55

Nepremičnina na naslovu Pod hribom 55 ima pestro zgodovino, priča zemljiška knjiga. 3. marca 2010 je bila obremenjena z desetimi milijoni evrov hipoteke. Na nepremičnino jo je vpisala NLB. Okrajno sodišče v Ljubljani je decembra 2013 dovolilo zaznambo izvršbe v skupni vrednosti več kot 11,5 milijona evrov s pripadki. Novembra 2016 je bila pri hipoteki zabeležena sprememba, in sicer izbris 11,5-milijonske izvršbe. 3. marca 2011 je bila na naslovu Pod hribom 55 vpisana hipoteka NKBM v višini treh milijonov evrov. Še vedno sta vpisani tudi hipoteki, težki 144 tisoč evrov, Deželne banke Slovenije, in 18 tisočakov celjskega podjetja za najem in prodajo kontejnerjev A1 Containter, od marca 2015 pa je vpisana še hipoteka za zavarovanje terjatve družbe Iskra Impuls iz Kranja. Zanimivo je, da ima le 200 metrov od naslova Pod Hribom 55 sedež podjetje Riko, ki ga vodi Janez Škrabec, član upravnega odbora Foruma 21 (predsednik katerega je še vedno Milan Kučan). Škrabec je Pahorju, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB predsednik vlade – pred poslanskimi preiskovalci pa je dejal, da je bil problem meje s Hrvaško zanj tako pereč, da Sovinih poročil z opozorili na sume pranja iranskega denarja za potrebe financiranja mednarodnega terorizma pač niti ni prebral –, pomagal v kampanji za lanske predsedniške volitve, ko mu je na domačiji v Hrovači organiziral predvolilno srečanje. Poročilo o financiranju lanskoletnih kampanj predsedniških kandidatov je razkrilo tudi, da je Škrabec Pahorjevo predvolilno kampanjo tudi finančno podprl. Škrabec je sicer odkrit podpornik sodelovanja z Iranom, oktobra 2016 pa je v medijih celo napadel zadržanost bank, da bi posojale denar za njegove iranske posle. In če Riko ni mogel v Iran, je pač Iran prišel v Ljubljano.

Na hišni številki Pod hribom 55 od lani deluje pet iranskih podjetij. Le 200 metrov stran je sedež Škrabčevega Rika.

Dve slovenski imeni povezujeta številne

Vseh pet iranskih podjetij, ki delujejo na naslovu Pod hribom 55, je bilo ustanovljenih julija in avgusta lani. Čeprav gre za precej različne dejavnosti (dve sta registrirani za posredništvo pri prodaji živil, pijač in tobačnih izdelkov, po eno pa s proizvodnjo pip in ventilov, trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami ter materiali, peta pa je turistična agencija), vse povezuje tudi eno slovensko ime. Pri vseh se, večinoma za krajše obdobje, kot zastopnik pojavlja Pavel Furlan. Poleg Furlana se pri treh iranskih podjetjih v Sloveniji pojavlja tudi ime Andreja Hočevar. V vseh treh primerih gre za letos ustanovljena podjetja, Hočevarjeva pa nastopa kot direktorica. Tretje ime, ki se pojavi pri štirih lani ali letos v Sloveniji ustanovljenih podjetjih, pa je Dieter Christian Rischawy. Tudi on v podjetjih nastopa kot direktor.

Iransko davčno svetovanje

In s čim se Iranci ukvarjajo v Sloveniji v komaj ustanovljenih podjetjih oziroma s čim se nameravajo ukvarjati? S perzijskimi preprogami le redki. Z eno od trgovin na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, je po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar sodelovalo tudi ustavno sodišče, ki je za tisoč evrov opravilo nakup pri družbi Pars Caspic, ki deluje na Gornjem trgu 12 v Ljubljani. Decembra 2016 so pri njih očitno kupili perzijsko preprogo. Sicer pa se Iranci v Sloveniji ukvarjajo s posredništvom v prometu z nepremičninami, oddajanjem in obratovanjem lastnih in najetih nepremičnin, letos so odprli zobozdravstveno in zdravstveno dejavnost ter trgovanje s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi potrebščinami ter materiali. Najbolj nenavadno, vsaj če še velja, da je treba za izvajanje dejavnosti poznati slovensko zakonodajo, pa je brez dvoma podjetje Hesta s Slovenske ceste v Ljubljani, ustanovljeno novembra lani. Dejavnosti, ki so jih registrirali, so računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post EKSKLUZIVNO RAZKRITJE: Islamski kapital preplavlja Slovenijo appeared first on skandal24.si.