Fižol je vrtnina, ki jo imajo radi skoraj vsi. Ker so bogate z beljakovinami, ki lahko nadomestijo živalske, so stročnice idealna hrana tudi za vegetarijance in vegane. Poleg tega so bogate z vlakninami, ki dobro vplivajo na prebavo.

Stročnice so izjemno živilo in imajo zelo ugoden vpliv na človekov organizem. To so vedeli že davno, saj so jih naši predniki imenovali meso revežev. Visok, nizek, tak za stročje ali zrnje, s pisanimi, črnimi, sivimi, zelenimi ali drugimi odtenki barv krasijo številne slovenske vrtove. V maju je zemlja že dovolj ogreta za setev fižola. Fižol je ena tistih zelenjadic, ki ga sejemo večkrat. Takoj na začetku maja posejemo nizek stročji fižol (bergold), ki ga pobiramo že po dveh mesecih.

Sledi setev nizkih zelenih fižolov za stročje, nato pa za stročje sejemo tudi visoke fižole, kot je jeruzalemčan, ki je bolj zgoden od odličnega ptujskega maslenca ali mogoče barijanca. Ti dve vrsti fižola lahko obiramo šele avgusta, ko se dolžina dneva že močno zmanjša. Sejemo tudi fižol za zrnje (češnjevci); ta je lahko nizek ali visok. Če bodo majske temperature še naprej visoke in bo fižol tako hitro kalil, se bomo izognili številnim težavam, kot so bakterijska obolenja koreninskega vratu in fižolova muha.

Fižol zalivamo ob sajenju, pozneje v obdobju rasti pa fižola ni več treba zalivati, izjema so sušna obdobja, ko je zalivanje obvezno. Fižol moramo tudi okopavati. V času cvetenja ga rahlo osujemo. To storimo zato, da odstranimo plevele in prezračimo zemljo, s čimer fižolu omogočimo boljšo rast. Ko je fižol visok nekaj deset centimetrov, mu postavimo oporo, da se bo lahko lepo vzpenjal, tako pa bodo tudi stroki ostali čisti.

Zanimivo je to, da se ta stročnica sama oskrbi z dušikom iz zraka, zato je ne gnojimo s hlevskim gnojem, vendar jo v času cvetenja pognojimo z zrelim kompostom.

Visoki fižol lahko sejemo tudi na gredico skupaj s koruzo in bučami. Tovrstni skupni način gojenja so poznali že Maji in Azteki. Vse tri vrtnine imajo svojo vlogo na gredici. Koruza daje oporo visokemu fižolu, fižol bogati tla z dušikom, buče pa prekrivajo tla, da so hladna, vlažna in brez plevelov. Fižolar, ki povzroči »črviv« fižol, pa spada med najpogostejše škodljivce fižola. Bistveno zmanjša kakovost pridelka pa tudi sam pridelek.

The post VRT: Meso revežev appeared first on skandal24.si.

Za boleznimi srca vsako leto umre skoraj 17 milijonov ljudi, ampak se lahko osemdeset odstotkov teh bolezni prepreči s spreminjanjem življenjskega sloga. Ključni vzroki so pomanjkanje gibanja, ki povzroča visok krvni tlak, povišan sladkor in holesterol ter  debelost.

Vsak dan umre 15.000 ljudi zaradi cigaretnega dima, vsak drugi kadilec pa umre zaradi bolezni, ki jo povzroča ta navada.

Obstajajo tudi dobre novice, da se situacija lahko spremeni – za zmanjšanje tveganja je dovolj 24 dni, če v vsakem sprejmete eno zdravo navado.

Program lahko prilagodite svojim potrebam in zmanjšate tveganje za srčni infarkt za šestdeset odstotkov, kar je bolj učinkovito kot zdravila in operacije. Če ste ga že preživeli, boste s tem programom pod nadzorom vašega zdravnika zmanjšali bolečino v prsih za polovico.

Eden najboljših prijateljev je zeleni čaj, ki vsebuje kar nekaj močnih antioksidantov. Ti zmanjšujejo holesterol in lahko vplivajo tudi na krvni tlak.

Da bo zeleni čaj učinkovit, je treba popiti 3-4 skodelice na dan (lahko nadomestite tudi s črnim čajem). Pomembno je, da se ne dodaja sladkorja ali mleka, saj to zmanjša njegovo učinkovitost. Lahko si pomagate tudi tako, da zjutraj skuhate čaj in ga nalijete v termovko, nato pa ga pijete skozi ves dan.

Izogibajte se mastni hrani – mastno meso, margarina, olja. Vendar pa niso vse maščobe slabe. Najbolje se je odločiti za hladno stisnjeno ekstra deviško olivno olje, saj ima najbolj zdrave antioksidante za srce, piše 24sata.hr.

Top nasveti

Alkohol

Alkoholne pijače so celo dovoljene – namreč ena pijača na dan. Zmerno pitje piva, vina ali likerja zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, zlasti pri ženskah v menopavzi.

Banana

Ena banana vsebuje okoli 12 odstotkov priporočene vsebnosti kalija. Ta sadež najbolj pomaga vzdrževati normalno delovanje srca ter uravnotežiti natrij in vodo v telesu.

Paradižnik

Je izvrsten izvor vitaminov C, A, kalija in vlaken. Vsebuje visoko raven likopena. Čeprav kuhanje paradižnika zmanjšuje vsebnost vitamina C, pa se poveča biološka uporabnost likopena in njegovo antioksidantno delovanje.

Fižol

S 1/2 skodelice kuhanega fižola na dan lahko znižate holesterol. Poleg vlaknin ima fižol tudi močne antioksidativne flavonoide, ki so prisotni tudi v jagodičastem sadju, vinu in čokoladi.

Jabolko

Zmogljivi antioksidanti, flavonoidi, kvercetin, epikatehin, epigalocatin, kempferol in drugi igrajo ključno vlogo pri zniževanju slabega holesterola LDL. Znižujejo holestereol.

Ribe

Uživanje rib dvakrat ali trikrat tedensko v daljšem časovnem obdobju zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja za 30 odstotkov. Omega 3 maščobe se nahajajo v lososu, sardelah, skuši, tuni in postrvi.

Vlakna

V hrano je dobro vključiti sestavine, ki so bogate s topnimi vlakni, saj pomagajo zmanjšati slab LDL-holesterol. Takšna živila so ovsena kaša, ječmen, fižol, jagode, jajčevci in agrumi.

Oreščki, kikiriki …

Oreščki, mandlji, arašidi, pistacije, kikiriki imajo veliko vitaminov in mineralov. Ljudje, ki 2-4 krat na teden jedo tovrstno sadje, imajo manjšo možnost za bolezni srca in ožilja.

The post Z zdravimi navadami zmanjšajte tveganje za srčni infarkt appeared first on skandal24.si.