Primer kršitve mednarodnih sankcij: Pahor bi jih upošteval in kaj o varnostnem tveganju za državo pravijo pri Sovi

Slovenija je 10. 9. 2019, ko je Petrol, največja slovenska energetska družba, ki ga je takrat vodila uprava Tomaža Berločnika, v Moskvi podpisala pogodbo s podjetjem v lasti Prenova Group, katere lastnik je ruski oligarh Viktor Vekselberg, kršila mednarodno blokado. Tako podjetje kot
Vekselberg pa sta na listi sankcij OFAC ZDA. Na sporni posel je ekonomist Rado Pezdir opozoril v zapisu za Reporter samo nekaj dni po podpisu, a se dejansko do danes ni zgodilo nič. Slovenija še vedno krši sankcije ZDA OFAC, kako se odzivajo pristojni, pa v nadaljevanju. Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin je v četrtek sklical zasedanje, na katerem so poslanci obravnvali vpliv primerov Farrokh in Petrol na nacionalno varnost.

Zato smo pričeli pri Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), katere direktor je Rajko Kozmelj, predsedniku republike Borutu Pahorju in družbi Petrol, ki je medtem ne vodi več Berločnik, ampak Nada Drobne Popović, iskati odgovore, kako je lahko do kršitve mednarodne blokade in s tem pravil sploh prišlo, kdo je zatajil, in ali bo kdo od pristojnih ukrepal. Pojasnila, ki smo jih prejeli konec tedna, objavljamo v celoti, za jasnejšo sliko skupaj z vprašanji, ki so jih naslovniki prejeli.

Poznavalci opozarjajo, da je primer na las podoben pranju iranske teroristične milijarde v takrat največji državni banki NLB, ki se je dogajala v času vlade takrat še predsednika stranke SD Boruta Pahorja in jo je razkrila preiskovalna komisija za ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja, afera pa je po glavnem protagonistu, Irancu Iraju Farrokzadehom, dobila ime Farrokh.

Slovenski organi pregona, ki niso ničesar naredili v času, ko so se sporni posli izvajali, da bi jih zaustavili ali preprečili, pa so v kasnejši preiskavi izpustili priložnost, da bi z Farrokzadehom opravili informativni razgovor, Nacionalni preiskovalni urad pod vodstvom Darka Muženiča pa je Specializiranim državnim tožilcem predlagal, naj pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja opusti. Zato je Pezdir zoper kriminaliste NPU Specializiranemu državnemu tožilstvu naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper kriminaliste.

Muženič, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB zaposlen v Uradu za preprečevanje pranja denarja in je kasneje postal celo njegov direktor, leta 2017 pa je s Pahorjem potoval v Moskovo in podpisoval sporazum, kar je je zabeleženo na posnetku, pa je po Pezdirjevi ovadbi povsem izginil iz javnosti in pretekli teden ni prišel niti pred poslance, čeprav je bil vabljen. O Pezdirjevi ovadbi smo sicer poročali zgolj redki mediji. Pretekli ponedeljek pa izvedeli, da NPU pod Muženičem zoper nekatere med njimi vodi predkazenski postopek.