Cimet je čudovit dodatek k piškotkom, pecivom in raznim drugim živilom. Najbrž še niste vedeli, da so ga izjemno veseli tudi vrtnarji. Ta vsestranska začimba se lahko uporablja za pomoč pri krepitvi rastlinskih korenin, glivicam preprečuje uničevanje mladih sadik in hkrati pa bo celo vaš dom obvaroval pred različnimi škodljivci. Ko se boste naučili, kako uporabljati cimetov prah za zdravje rastlin, boste dvakrat premislili preden bi za svoj vrt uporabili kemikalije.

Cimet je rastlinam zelo koristen

Cimet ima tako raznovrstne koristne učinke na rastline, da ga boste najbrž želeli uporabljti vsakodnevno. Pri Gardening know how so našteli nekaj najpogostejših načinov uporabe cimeta v vašem vrtu:

1. Cimet proti škodljivcem

Če imate v vašem domu ali rastlinjaku težave z mravljami, bo cimet kar ustrezno sredstvo da jih zatrete. Mravlje se namreč nikakor ne marajo sprehajati po zmletem cimetu, zato se bodo težave s poletnimi mravljicami bistveno zmanjšale.

Uporabite cimet proti tem škodljivcem znotraj in zunaj vaše hiše. Poiščite vstopno pot in na pot potresite cimetov prah. Cimet mravelj ne bo ubil, ampak bo preprečil, da bi vstopile v vaš dom. Če imate težave z mravljicami v otroškem peskovniku, zmešajte vrečko cimeta v peskovnik in mravlje se mu bodo izognile.

2. Cimet za boljše ukoreninjanje

Cimet je izredno koristno sredstvo za spodbujanje rasti korenin, pri tem je enakovreden vrbovi vodi ali hormonskemu prašku. Zadostuje enkratni nanos okrog stebla, ki ga želite posadite in cimet bo spodbudil rast korenin pri skoraj vseh rastlinskih sortah.

Svojim potaknjencem lahko zagotovite super zagon s pomočjo zmletega cimeta. Žlico cimeta stresite na papirnato brisačo in z njim namažite vlažne dele stebla. Postavite stebla v svežo prst. Cimet bo spodbudil steblo k rasti, hkrati pa preprečil razne glivične bolezni.

3. Cimet kot naravni fungicid

Glivične bolezni ali fuzarioze nastanejo zaradi napačne oskrbe mladih sadik. Največkrat je krivo napačno zalivanje ali dodajanje gnojil vodi za zalivanje. Kakršnakoli poškodba sadike namreč povzroči, da so njene korenine bistveno bolj občutljive na glivice. Cimet bo pomagal preprečiti to težavo z ubijanjem glivic. Deluje tudi pri drugih težavah z glivicami, kot so plesni pri starejših rastlinah ali rast gobic z koritih.

Zmešajte nekaj cimenta s toplo vodo in pustite stati čez noč. Tekočino filtrirajte skozi kavni filter in jo dodajte v razpršilko. Poškropite stebla in liste prizadetih rastlin, če imate težave z gobami, pa razpršite mešanico tudi po zemlji.

The post Zakaj bi morali v vašem vrtu redno uporabljati tudi cimet? appeared first on skandal24.si.

Če se letos še niste lotili vrtnarjenja, bodite brez skrbi, saj je še čas, da poprimete za delo in čez mesec ali dva uživate svoje najljubše vrste zelenjave. Najprej se lotimo načrtovanja vrta, sledijo priprava vrtov, zasaditev s sadikami in neposredna setev na prosto.

Aprila je čas tudi za presajanje sadik na prosto. V hladnejših dneh pod zaščito sejemo zeljenavo, kot so cvetača, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solata, špinača, redkvica, grah, tako sejemo celo jagode. Kapusnice je namreč treba čim prej presaditi na prosto, ker najraje rastejo, ko še ni tako vroče. Na prosto lahko v drugi polovici maja sadimo oziroma presajamo tudi kumare, bučke, papriko, sladko koruzo, paradižnik in melone. Pri presajanju bodite pozorni, da sadiki omogočite dovolj hranil in vlage ter da jo presadite do prave globine. Listnate rastline vedno sadimo tako globoko, kot so rasle do sedaj. Plodovke lahko sadimo bolj globoko, ker imajo tako stebla več možnosti, da poženejo več korenin. Mlade rastline postopno redčimo in pri tem odstranjujemo slabše rastline. Presajanje je uspešneje, če presajamo mlajše rastline. Ne pozabite, da je še vedno možnost zmrzali in slane, zato moramo rastline na vrtu ustrezno zaščititi. Naredimo preproste tunele z vrbovimi ali leskovimi vejami, zgoraj pa namestimo kopreno ali folijo. Na ta način jim bo bolj toplo in posledično bodo bolj rasle. Še posebno pomembno je, da zaščitimo sadike, saj so le-te manj odporne, poleg tega pa jih za nekaj časa dodatno oslabimo tudi s presajanjem.

Če se boste odločili za sajenje semen v brazdo, vam priporočamo, da pred setvijo v suhih razmerah zemljo zalijete z vodo in posamezno seme rahlo zadelajte v tla ter prekrijte s suho prstjo. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje v velikosti prsta. Če sejemo po površini, tla najprej pograbimo, nato enakomerno raztresemo seme in ponovno pograbimo, vendar pravokotno na prejšnje grabljenje. Zelenjavo, ki jo večkrat režemo, predvsem solatnice, sejemo prosto ali v široke jarke.

Pazljivi bodite tudi na luknjice, zajede in jamice ter druge kazalnike težav z insekti. Če opazite težave, odstranite prizadete liste in stebla oziroma se s škodljivci spopadite s pomočjo organskih pesticidov.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post VRT: Sonce vabi na vrt appeared first on skandal24.si.