V petek je na Kapitalski družbi d.d. (KAD d.d.) potekala seja nadzornega sveta, na dnevnem redu je bil predlog sporazuma med upravama Slovenskega državnega holdinga d.d. (SDH d.d.) in KAD d.d. glede uvaljavitve predkupne pravice pri nakupu 43-odstotkov Savinih delnic v lasti finančnega sklada York.

Predloga niso izglasovali. Proti sta bila dva predstavnika upokojencev, Boris Žnidarič, sicer tudi nadzornik Krke, in Mirko Miklavčič iz Pokojninske zveze društev upokojencev južne Primorske, ter predstavnik sindikatov Ladislav Rožič. Glasovali so proti predlogu uprave KAD, da SDH odkupi delnice, ki jih ima York v Sava d.d., KAD pa prevzame terjatve Yorka do Sava d.d.

Na drugi strani pa so trije predstavniki kapitala podpirali ta sporazum.

Kar je skrajno nenavadno, da predstavniki levih sil javno navijajo za uveljavitev predkupne pravice, v nadzornem svetu KAD pa so njihovi predstavniki glasovali proti.

V ponedeljek zvečer se ponovno sestanejo.

The post Miklavčič, Rožič in Žnidarič v NS KAD glasujejo drugače, kot javno navijajo na levem polu appeared first on skandal24.si.

Iz razvpite gostilne v središču Ljubljane prihajajo informacije o nenavadni druščini. Naš vir je sedel pri sosednji mizi od vršilca dolžnosti predsednika uprave SDH Igorja Kržana, ki je bil v družbi z razvpitim šefom Modre zavarovalnice Borutom Jamnikom.

Preverili bomo, ali bo Kržan, ki se sicer v prihodnjih dneh vrača med nadzornike SDH, prijavil lobistični stik.

Borut Jamnik sicer letno domov odnese kar 320 tisoč evrov. Njegovo omrežje smo natančno opisali na spodnjih povezavah.

Seže vse do Milana Kučana in Romane Pajenk.

The post Zloglasni Borut Jamnik v petek s predsednikom uprave SDH appeared first on skandal24.si.

Škandalozno ravnanje državne banke NLB, uprava katere je, mimo vednosti javnosti, na lastno pest poplačala zahtevek iz ene od sodb hrvaškega sodišča zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB), dobiva nove razsežnosti. Prvi nadzornik NLB Primož Karpe z družino že skoraj deset let živi na Hrvaškem, pred tem pa je vodil posle Telekoma, kjer je poniknilo več kot 20 milijonov evrov.

Kako je Karpe sploh lahko nadzornik NLB!? Škandalozno je, da uprava državne NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, višino izplačanega zneska, ki ga je izplačala na svojo roko, skriva (!), neuradno se v javnosti vrti znesek v višini dobrih 800.000 evrov. Novica o izplačilu je konkretno zatresla slovenski politični vrh, nemudoma je bilo sklicanih več zasedanj v državnem zboru, tudi nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec SDS Andrej Šircelj. Ob predsedniku banke Blažu Brodnjaku se je seje udeležil tudi predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. Kmalu po seji so zakrožile šokantne informacije, da je Primož Karpe že več let rezident Republike Hrvaške, kjer tudi aktivno posluje, kar afero poplačil hrvaških sodb postavlja v povsem novo perspektivo. Hkrati se odpira vprašanje, ali je zaradi tega sploh še primeren za predsednika nadzornega sveta največje slovenske banke.

Njegov dom je Zagreb, navija za Dinamo

Prvi nadzornik je novembra 2016 v intervjuju za enega od slovenskih dnevnikov prostodušno priznal, da že osem let z družino živi in deluje na Hrvaškem. Ob tem je dejal, da je Zagreb, poleg Ljubljane, njegov dom, ki ga nikoli ne bo zapustil in da je njegov najljubši nogometni klub Dinamo Zagreb. Pohvalil se je, da je solastnik sklada zasebnega kapitala Blue Sea Capital, ob tem pa je zamolčal, da ima njegov sklad na Hrvaškem v lasti družbo Piramida, kjer proizvajajo ampule in stekleničke za farmacevtsko industrijo. Na spletni strani podjetja s sedežem v Zagrebu ugotovimo, da opremo prodaja tudi hrvaškemu podjetju Belupa, ki je prek Podravke iz Koprivnice v direktni solasti države, torej Republike Hrvaške. Transakcijski krog tako neposredno dokazuje, da je Primož Karpe ekonomsko soodvisen od poslovanja s podjetji v solasti hrvaške države in absolutno ne more neodvisno opravljati funkcije predsednika nadzornega sveta NLB. Še posebno v luči tako kompleksnega meddržavnega konflikta, kot je spor okoli deviznih vlog.

Skriva investitorje v svoj hrvaški sklad

Karpe je v intervjuju o svoji vlogi v skladu Blue Sea Capital priznal: »Ohranil sem svoj lastniški delež, v skladu je to predvsem delež v prihodnjem dobičku. Moja celotna dolgoročna preskrbljenost je vezana na to, kako dolgoročno bo sklad uspešen. In hvala bogu, za zdaj je zelo uspešen. Denar smo investirali predvsem na področje zdravstva.« Pojasnil je, da je sklad doslej investiral okoli 40 milijonov evrov, ob tem pa uporabil tudi dolžniške instrumente, tudi Evropsko banko za raziskave in razvoj (EBRD), in posledično je vrednost teh naložb precej večja, »v rangu stotih milijonov «. Ni pa Karpe želel razkriti, kdo vse so investitorji v njegov sklad, a je potrdil, da gre za profesionalne vlagatelje v zasebne investicijske sklade, kot zanimivost pa je razkril, da med drugim ti prihajajo tudi iz Srbije!

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Prvi nadzornik državne banke NLB, ki je skrivaj nakazala Hrvatom, živi in dela na Hrvaškem appeared first on skandal24.si.

Da Lidia Glavina, predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) ljubi razkošno življenje, so mediji že pisali. Pred leti je italijanskemu mediju odkrito spregovorila o svoji ljubezni do diamantov. Danes zelo ljubi evrske tisočake, ki vsak mesec ležejo na njen račun. A lani jih je želela še več … 

Kako tudi ne, saj s predsedovanjem upravi SDH vodi organ, ki upravlja z več kot 12 milijardami evrov vrednim premoženjem slovenskih davkoplačevalcev. In kaj je tu še nekaj tisočakov več, celo 15 tisoč mesečno jih je zahtevala? Na srečo naših žepov se ni izšlo po njenem …

Kdo je Lidia Glavina?

Je slovenska in italijanska državljanka, ki ima stalno prebivališče v Italiji. Njen uradni življenjepis je objavljen na spletni strani SDH, vendar so mediji lani podvomili predvsem v njene izkušnje »na vodilnih mestih«, a jih je Glavinova po objavi z dodatnimi pojasnili zavrnila. Ob predsedovanju uprave SDH je tudi predsednica nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije.

Dolgonoga Lidia Glavina

London

Lani, natančno 1. decembra, se je Lidia Glavina na povabilo Britansko-slovenske gospodarske zbornice udeležila investicijske konference v Londonu. V uredništvu smo pridobili podatke, da je bil v Londonu tudi njen partner Liviano Stefani. To nam je potrdila tudi predsednica uprave SDH: »Na službeno pot sem odšla sama. Odločila sem se za rezervacijo hotela prek Bookinga, in sicer za cenovno nekoliko ugodnejši hotel, kot so bili sicer predlagani hoteli v vabilu. Po uradnem delu dogodka je bila zvečer organizirana slavnostna večerja, katere so se udeležili vsi vabljeni in njihovi spremljevalci. Moj partner je prišel v London pozneje, torej po uradnem delu dogodka, za mano in na svoje stroške. Partner me je pospremil k slavnostni večerji. Stroški večerje za SDH niso nastali. SDH je plačal le stroške nočitve, pripadajoče dnevnice in potne stroške.« Na naša dodatna vprašanja, v katerem hotelu je prenočevala in kakšni so bili v celoti stroški te poti, nam na SDH niso želeli odgovoriti. Tudi na vprašanje, kje je prenočeval njen partner, ne. V tem trenutku lahko to samo domnevamo, vendar bomo kmalu postregli s konkretnimi dokumenti in dokazi … Je šlo res vse na naše stroške?

Revija Avenija jo je pohvalila, da je bila v Londonu decembra lani »med najbolj urejenimi damami«.

Delovni čas?

Po naših informacijah si je Lidia Glavina ob sanjski službi in plači zagotovila tudi sanjski delovni čas, ki si ga organizira kar po domače, na sedežu SDH naj bi bila prisotna zgolj tri dni, ponedeljke in petke naj bi raje preživljala v svojem razkošnem stanovanju v Trstu, nakupovanja, obiske zobozdravnika ali samo kofektanja v enem od tržaških bistrojev. Sumljiva naj bi bila tudi »bolniška« med 1. in 15. avgustom lani, ko so jo priče videle, namesto na bolniški postelji, na razkošni jahti v Piranskem zalivu.

V petek, 2.2. letos, je bila pred 9. uro še v šopingu v Italiji

Kdo je Liviano Stefani?

Zapisali smo že, da gre za njenega zasebnega partnerja, ki je ne samo »šarmanten «, ampak je tudi »poslovnež «. Stefani je lastnik podjetja Made, ki ima po poročanju RTV Slovenija svoj sedež v zidanici v Šmarjah nad Koprom in je v lasti družine Lidie Glavina. In prav to podjetje je bilo najugodnejši ponudnik za dobavo biorazgradljivih gospodinjskih vrečk za Komunalno podjetje Marjetica iz Kopra, čeprav je bilo ustanovljeno šele v podaljšanem roku razpisa. Posla na koncu (še) ni dobil, saj so razpis razveljavili. Sicer pa naj bi bil Stefani nekdanji policist, ki se danes preživlja s prodajo avtomobilov in posli, povezanimi s stečaji podjetij.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Sladko življenje Lidie Glavina, prve dame SDH appeared first on skandal24.si.

Prvo sanacijo bank zaradi bančne luknje je konec 70. let in v 80. letih prejšnjega stoletja povzročila stara garda »rdečih« direktorjev, nekoč oboroženih večinoma s pištolami, danes bogatašev. To so Janez Kocijančič, Herman Rigelnik, Uroš Aljančič, Silvo Gorenc, Janez Vipotnik in drugi.

Sanacija bank je davkoplačevalce pred slabega četrt stoletja stala najmanj 11,5 odstotka takratnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odkrivamo imena odgovornih.

Janez Vipotnik ml.

Meščansko vilo na Levstikovi 13 so po vojni komunisti nacionalizirali, v njej je živel Janez Vipotnik (na sliki v krogu). Njegov sin Janez Vipotnik ml. je kopal prvo bančno luknjo. V ozadju je vila na Levstikovi 15, kjer je danes sedež stranke SD.

Janez Vipotnik mlajši, med prijatelji znan kot Nano. V njegovem uradnem življenjepisu lahko beremo, da je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je kariero začel v podjetju Iskra Commerce, kjer je bil med drugim vodja izvoznega sektorja, finančni direktor in med letoma 1984 in 1990 tudi glavni direktor, nato pa je bil v obdobju med letoma 1990 in 1992 predsednik Iskre Holdinga. In zdaj pridemo do bistvenega. Dolgove zadnjih dveh podjetij, ki ju je vodil, so v prvi bančni sanaciji pokrili davkoplačevalci; znašali so več deset milijonov evrov oziroma nekaj manj kot štiri milijarde takratnih tolarjev.

Janez Vipotnik mlajši je prijavljen na naslovu Roke Road v Kenleyju, južnem delu širšega Londona.

In zato se je, očitno za »nagrado«, preselil v Iskrino skupno finančno podjetje Cranex v Švico in nato v Veliko Britanijo (še danes je prijavljen na Roke Roadu v Kenleyju v južnem delu Londona), se leta 2016 upokojil in se začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem, danes pa vedri, ne boste verjeli, v nadzornem svetu SDH, ki ga vodi razvpita Lidia Glavina, slovenska in italijanska državljanka, ki jo povezujejo z zamejskim finančnim konglomeratom KB1909, naslednikom zloglasne družbe Safti.

Herman Rigelnik

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri kopanju prve in druge bančne luknje, je našel domovanje pod Ljubljanskim gradom. Za povzročeno škodo ni nikoli odgovarjal.

Herman Rigelnik, ki je sodeloval pri prvi bančni luknji (Gorenje), je sodeloval tudi pri drugi (ACH). Namesto da bi stopil pred sodni senat, uživa v vili pod Ljubljanskim gradom. Tudi zaradi takšnih primerov so se povzročitelji zadnje sanacije bank počutili varne in nedotakljive, še posebno ljudje iz ozadja, ki jih prepoznamo kot nedotakljivo omrežje, povezano Kučanovim Forumom 21.

Dušan Šešok

Čeprav je država breme »gospodarskega prvaka«, kot je bila Iskra, prevzela na svoja pleča (beri: davkoplačevalce), je ta razpadla na manjša podjetja. Po tako očiščenih podjetjih je planil Dušan Šešok – velik del Iskre je danes v rokah tega nekdanjega finančnega ministra.

Janez Kocijančič

Največjo luknjo v bankah (160 milijonov evrov) je skopal Janez Kocijančič, ki je med letoma 1982 in 1993 vodil Adrio Airways. Zagrizenega komunista Kocijančiča ni treba posebej predstavljati: nekdanji šef ZKS, večkratni športni funkcionar, danes predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, svetovalec in eden najvplivnejših ljudi lobističnega dela udbomafijskega omrežja.

Največji dolžniki

Škodo je Sloveniji povzročila tudi Jugoturbina, sicer podjetje iz Karlovca, kjer je bil nekoč predsednik poslovodnega odbora in pozneje predsednik uprave Jozo Dragan (na sredini), danes partner Janeza Škrabca (levo) v Riku.

Največji dolžniki so pri prvi sanaciji bank bili: Adria Airways (okoli 160 milijonov evrov), Metalna (63 milijonov evrov), Talum (56 milijonov evrov), Videm Krško (55 milijonov olimpijevrov), Metalna (46 milijonov evrov), Jugoturbina (26 milijonov evrov) in Iskra Commerce (20 milijonov evrov). Največji dolžniki v odnosu na jamstveni kapital pa so pri Ljubljanski banki bili: Savske elektrarne, Slovenske železnice, TE Šoštanj, Petrol (Zemeljski plin), krška nuklearka NEK, SCT, Gorenje GA in Slovenske železarne, pri Kreditni banki Maribor pa Impol, EGS, Tam Bus in Paloma. Drugi veliki dolžniki so bili: Videm Krško (6,8 milijarde tolarjev ali 50 milijonov evrov), ki ga je v 80. letih vodil Silvo Gorenc, nekdanji šef slovenske Udbe; Metalna (5,8 milijarde tolarjev oziroma 44 milijonov evrov ), kjer je bil nekoč član poslovodnega odbora Herman Rigelnik; Talum (4 milijarde tolarjev ali 30 milijonov evrov), ki ga je 27 let vodil komunist Danilo Toplek, pozneje celo predsednik nadzornega sveta NKBM in človek, ki je bil tihi lastnik v številnih podjetjih; podjetje Iskra Commerce (2,6 milijarde tolarjev ali 20 milijonov evrov), ki sta ga vodila na začetku omenjeni Janez Vipotnik mlajši (njegova sestra je Miča Vipotnik, upokojena novinarka Dnevnika, brat pa Miha Vipotnik, režiser in pionir na področju videoumetnosti, ki živi na Levstikovi 13), sicer zagrizen balonar, in Ivan Marjek, ki je postal znan po sporni pogodbi z nekdanjim ministrom za obrambo Jelkom Kacinom za dobavo letal in helikopterjev.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Prva bančna luknja – to so njeni »rudarji« appeared first on skandal24.si.