Ob 10.24 je v naselju Rudarjevo, občina Črna na Koroškem, z mostu padel občan v reko Mežo.

Gasilci PGD Črna na Koroškem so nudili pomoč pri oskrbi in prenosu poškodovanca do reševalnega vozila reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem, ki so nato poškodovanca prepeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, poroča uprava za zaščito in reševanje.

The post Groza, občan z mostu padel v reko Mežo appeared first on skandal24.si.

Razpreden slovenski birokratski aparat, ki rovari po malih ljudeh, ne predstavlja nobene ovire za bogata podjetja. Z denarjem se lahko očitno kupi tudi slepota državnih organov pred napakami v uradnih dokumentih.

Nov Lekov proizvodni objekt na Prevaljah bo namenjen povečanju proizvodnje farmacevtskih izdelkov. Celotna investicija je vredna 105 milijonov evrov, v prvi fazi bodo investitorji za gradnjo namenili 70 milijonov evrov. Zanimivo je že dejstvo, da za gradnjo takšnega megalomanskega objekta v urbanem okolju na Prevaljah, tik ob reki Meži, podjetje ne potrebuje posebnega okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav se proizvodnja ukvarja s predelavo penicilina, ki je vse prej kot do okolja prijazna snov. Agencija Republike Slovenije za okolje je v tem primeru izdala le okoljevarstveni sklep, ki podjetju dovoljuje širitev proizvodnje. A sklep vsebuje takšne vsebinske napake, da se mu farmacevtska stroka prav posmehuje.

Za povečanje Lekove proizvodnje na Prevaljah država namenja subvencijo v višini 7 milijonov evrov.

Širitev proizvodnje na podlagi neumnosti

Že pred časom je lokalni koroški portal e-Koroška poročal o napakah v okoljevarstvenemu sklepu, z ARSO pa so jim odgovorili, da napaka ni potrebna popravka. Pa si poglejmo to strokovno neumnost: »Predvideno je povečanje proizvodnje z 0,6 milijarde na 2 milijardi tablet in z 12,5 milijona na 31 milijonov steklenih oralnih suspenzij letno,« je zapisano v okoljevarstvenem sklepu. Besedna zveza steklena oralna suspenzija je popolni nesmisel, izraz, ki ga farmacevtska teorija in praksa ne poznata. To bi pomenilo zdravilo, ki je narejeno iz stekla, zdravi pa bolezni v ustih. Kot navajajo na e-Koroška, so »strokovnjaki« želeli zapisati, da se bo proizvodnja povečala na 31 milijonov steklenic peroralnih suspenzij, kar predstavlja zdravilo, ki ga pojemo skozi usta in ni namenjeno zdravljenju bolezni v ustih. A ker je Lek zelo bogato podjetje, je tudi med največjimi slovenskimi izvozniki, njihov lastnik Novartis pa je še bogatejši, se napake s strani državnih uradnikov hitro spregledajo in potisnejo v pozabo. Če pa bi uradniki opazili tipkarsko napako, kakšno vejico preveč ali premalo v dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja za skromno hiško pri navadnemu državljanu, pa lahko ta na gradnjo kar pozabi.

Birokracija tepe male ljudi

Obsežen birokratski aparat, ki se obnaša in deluje kot država zase, se je kot hobotnica prepletel v vse sfere življenja Slovencev. Mrcvari male ljudi, velikim korporacijam, ki so večinoma v rokah tujcev, pa zlahka pogleda skozi goste birokratske lovke. Kaviar levica bi za tuje turbokapitalistične korporacije na slovenskem trgu storila vse in še več, milijonske subvencije tujim podjetjem pa upravičujejo z nekaj 100 novimi delovnimi mesti in s tem zavajajo javnost. Za mikro-, mala in srednja podjetja, ki so glavni temelj slovenskega gospodarstva, jim je prav malo mar.

Lex Magna, Lex Lek

Naj samo spomnimo, kako je Cerarjeva vlada v Slovenijo na vse pretege vabila avstrijsko Magno in jim za umazano proizvodnjo ponujala najrazličnejše ugodnosti, med njimi tudi gozdna in kmetijska zemljišča, s čimer nima težav niti kmetijski minister Dejan Židan. Tudi Leku v že tako (pre)polno mošnjo kapljajo državni milijoni, s katerimi država vzpodbuja širitev proizvodnje in gradnjo novega penicilinskega obrata na lokaciji na Prevaljah. Ministrstvo RS za gospodarstvo z Zdravkom Počivalškom na čelu, ki je očitno ljubitelj tujih umazanih proizvodenj v Sloveniji, za male podjetnike mu je vseeno, je v začetku leta Leku namenilo sedem milijonov evrov državne subvencije za gradnjo na Prevaljah. Primer, ko bi družinsko podjetje pridobilo en sam evro nepovratnih državnih sredstev pomoči za gradnjo proizvodne hale, je v Sloveniji neznanka.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Velika in bogata podjetja brez težav prek birokratskih ovir appeared first on skandal24.si.

Sumljiva bela tekočina se iz proizvodnje podjetja TAB v Žerjavu izteka v reko Mežo. Ministrstvo za okolje in prostor ter inšpekcija o tem ne vesta ničesar. 

V uredništvo tednika Škandal24 smo prejeli fotografije, s katerih je razvidno, da se iz proizvodnega odtoka v reko izteka čudna bela tekočina. Bralec, ki nam je posredoval fotografije, je zaposlen v podjetju TAB, d.d. – ime je kratica za Tovarno akumulatorskih baterij –, natančneje v proizvodnji na lokaciji v Žerjavu na Koroškem, snovi, ki jih je fotografiral, pa se iztekajo v tamkajšnjo reko Mežo, ki teče naravnost preko proizvodnje in jo deli na dva dela. Zaradi varnosti želi zaposleni ostati anonimen, saj pogodba o zaposlitvi veleva, da je vse, kar se zgodi za stenami proizvodnje, poslovna skrivnost. Zaradi medijske izpostavljenosti bi lahko bil ob službo in celo kazensko preganjan. A slaba vest mu ni dala miru, saj po njegovem mnenju v tem primeru ne gre za nedolžno ravnanje.

Podjetje je znano po onesnaževanju okolja že iz preteklosti. Se zgodovina ponavlja?

Onesnaževali že v preteklosti

Ker gre za podjetje TAB, d.d., ki je že iz preteklosti znano po močnem onesnaževanju okolja v Zgornji Mežiški dolini, je primer še toliko bolj zaskrbljujoč. Celotna dolina je zaradi rudnika svinca in cinka v preteklosti in topilnice svinca močno onesnažena še danes. V minulem letu je namreč Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotovil, da ima vsak peti triletni otrok v Zgornji Mežiški dolini povečane vrednosti svinca v krvi. Svinec je za telo zelo toksična kovina, ki v določeni meri ostane v telesu vse življenje, iz krvi se izloči v druge organe telesa. Predvsem je problematičen pri otrocih, saj lahko negativno vpliva na njihove fizične in kognitivne sposobnosti – poškoduje živčevje in možgane. Še danes se poznajo vplivi na okolje, tako proizvodnje iz preteklosti kot tudi današnje predelave svinca v tamkajšnji topilnici, ki je v nasprotju z rudnikom niso zaprli.

Bralec in zaposleni v proizvodnji v Žerjavu nam je poslal fotografije bele tekočine, ki se dnevno izteka v reko Mežo.

Obeta se izredni pregled

Seveda s fotografij ni mogoče ugotoviti, za kakšno snov gre in ali je ta snov škodljiva za reko in življenje v njej, zato smo slike skupaj z novinarskimi vprašanji poslali na Ministrstvo RS za okolje in prostor, od tam pa so prejeto posredovali Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP). Inšpekcija odgovarja, da do prejema našega novinarskega vprašanja niso bili seznanjeni, da so bile iz podjetja TAB v vodotok Meže izpuščene snovi, ki so na fotografijah. Prav tako ne morejo soditi o njihovi škodljivosti, dokler ne ugotovijo, za katere snovi gre, so pa sporočili, da bo IRSOP v TAB-u opravil izredni inšpekcijski pregled. Podjetje, ki v svojih proizvodnih procesih uporablja vodo, mora imeti v okoljevarstvenem dovoljenju določene pogoje ravnanja z odpadnimi vodami. »V primeru, da pride do kršitev okoljske zakonodaje, se uvede prekrškovni postopek, višina globe je odvisna od zakonodaje, ki je kršena. Zakon o varstvu okolja npr. določa v primeru ugotovljenega obratovanja v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem globo za prekršek od 75.000 do 125.000 EUR za pravno osebo, globa za odgovorno osebo pravne osebe pa znaša od 3500 do 4100 EUR,« še sporoča okoljska inšpekcija.

Zatrjujejo, da ni nič nevarnega

Kaj se dogaja v proizvodnji v Žerjavu, smo se pozanimali tudi pri podjetju TAB. »Gre za prečiščene odpadne vode, kapaciteta je odvisna od obsega proizvodnje. Količine na iztoku ne presegajo količin, določenih z okoljevarstvenim dovoljenjem,« sporoča Tanja Fašun, vodja ekologije v podjetju TAB. Navaja tudi, da se pred iztokom v vodo nadzira njen pH, saj podjetje razpolaga in dela z velikimi količinami žveplove kisline, ki je za ribe v vodi smrtonosna. »Med proizvodnim procesom se uporabljajo tudi čistilna sredstva, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, kot denimo Meglio ali Ajax. Zaradi visokega padca vode iz iztoka v vodotok je lahko posledično prišlo do penjenja v vodotoku,« še dodaja. Ker gre za proizvodni obrat, kjer se uporabljajo najrazličnejše toksične snovi, in ker nas preteklost uči, da TAB ni ravno prijatelj čistega okolja, bo verodostojnost odgovorov preverila tudi okoljska inšpekcija z izrednim pregledom podjetja.

Nesramno bogati lastniki

Bogomir Auprih

TAB velja za eno najbogatejših slovenskih podjetij, njihovi lastniki pa za ene najbogatejših Slovencev. Direktor TAB-a in njegov 15-odstotni lastnik Bogomir Auprih z naslova dividend vsako leto prejme veliko denarja. Samo z izplačilom dividend se njegovo osebno premoženje vsako leto poveča za slaba dva milijona evrov – to je vsota, ki si je navaden državljan ne more niti predstavljati. Podjetje, ki je v preteklosti onesnažilo dolino do te mere, da so odmirali celotni gozdovi v neposredni okolici, kri prebivalcev pa je trajno zastrupljena, se ne čuti odgovorno za sanacijo doline in k saniranju okolja ne prispeva praktično nič.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Kaj v reko Mežo teče iz proizvodnje v podjetju TAB? appeared first on skandal24.si.