Hči prve dame senzacionalistističnega poročanja starejše generacije z državne RTV Slovenija Eugenije Carl ima novo službo v državnem energetskem gigantu Eles. Njena mati je sicer znana zlasti po medijsko – pravosodno – politični spregi, ki je ščitila svojo prijateljico, lokalno sodnico  črnograditeljico Tino Benčič, ki je manj priviligirane zaradi nepravilnosti, ki jih je storila tudi sama, metala na cesto.

Informacija, da je Teni Gasparini nova sodelavka, je iz državnega podjetja odjeknila na zadnji majski dan, sodelavci pa se sprašujejo, kako je uspelo nekomu, ki je študiral filozofijo, postati odgovorna oseba za varnost osebnih podatkov. Velja opozoriti, da je hči Carlove denimo marca 2016 nastopala v oddaji RTV Slovenija, z materjo pa se pojavljata na javnih prireditvah, kot denimo leta 2014, ko sta pozirali fotografu družbe Mediaspeed in je Gasparinijeva relativna javna oseba.

Iz Elesa na vprašanje, kako je oseba z izobrazbo iz filizofije prišla na mesto odgovorne osebe za varstvo osebnih podatkov, odgovarjajo: “Družba Eles d.o.o. je zavezanec po Zakonu o varstvu osebnih podatkov in je do 25.5.2018 implementirala Splošno uredbo o varstvu odsebnih podatkov (GDPR). Glede na določila GDPR družba Eles ne potrebuje pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov zaposlenim v družbi Eles d.o.o., poslovnim partnerjem in drugim deležnikom s katerimi poslujemo, omogoča še boljši nadzor nad osebnimi podatki ter nad tem, kako in za kaj se njihovi osebni podatki obdelujejo in uporabljajo. Odgovorno ravnanje in delovanje družbe skladno z zakonodajo, ki varuje osebne podatke, je za družbo Eles izrednega pomena. Čeprav v družbi že sedaj z zbranimi osebnimi podatki ravnamo pazljivo ter skladno z veljavno zakonodajo in internimi akti družbe, kljub temu načrtujemo izboljšave, ki bodo dodatno okrepile varnost osebnih podatkov zaposlenih, poslovnih partnerjev in drugih deležnikov s katerimi poslujemo. Zato je bila ustanovljena posebna delovna skupina v okviru katere smo se odločili, da kljub temu, da ne potrebujemo pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, imenujemo odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov, ki deluje interno znotraj družbe Eles v okviru presojevalcev, ki interno presojajo skladnost z novo Splošno uredbo o varstvu osebni podatkov (GDPR) in tehnično skladnost (informacijsko skladnost) družbe Eles d.o.o.”

In še, da so osebo za tako občutljivo področje, ki je sicer ne potrebujejo, iskali prek zavoda za zaposlovanje.

The post Kadrovanje v državnih firmah: Hči Eugenije Carl dobila službo v energetiki appeared first on skandal24.si.

S pravno osebo sodelujem že leto in pol. Najprej sem s podjetjem sodeloval kot fizična oseba na podlagi podjemne pogodbe, sedaj sem na predlog delodajalca ustanovil s.p. in z njim sodelujem na podlagi pogodbe o sodelovanju. Ali bi mi delodajalec v podpis moral ponuditi pogodbo o zaposlitvi?

13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 2. odstavku 13. člena določa, da se razen v primerih, ki jih določa zakon, delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (kamor spadata tudi podjemna pogodba oziroma pogodba o delu in pogodba o sodelovanju), če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1. Osnovni kriterij, po katerem presojamo vprašanje obveze delodajalca delavcu v podpis ponuditi pogodbo o zaposlitvi, je tako obstoj elementov delovnega razmerja. O delovnem razmerju skladno s 4. členom ZDR-1 govorimo, če gre za razmerje med dvema strankama (delavcem in delodajalcem), ki je prostovoljno, v katerem se delavec vključi v delovni proces delodajalca, katerega predmet je opravljanje dela, ki se opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih delodajalca.

Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za delovno razmerje, je potrebno glede obstojev elementov delovnega razmerja presojati zlasti podrejenost in odvisnost delavca v odnosu do delodajalca oziroma nasprotne stranke, ob tem pa upoštevati dejstvo, da formalno poimenovanje pogodbe (v konkretnem primeru podjemna pogodba in kasneje pogodba o sodelovanju) nima prednosti pred dejanskim stanjem.

V kolikor so v konkretnem primeru izpolnjeni zgoraj opisani kriteriji, bi delodajalec delavcu skladno z določili 17. člena ZDR-1 moral izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se to ne zgodi, ima delavec možnost postopati skladno s 3. odstavkom istega člena – zahtevati od delodajalca izročitev pogodbe o zaposlitvi ali zahtevati sodno varstvo.

Primož Obreht, univ. dipl. prav.
Center za pravno pomoč d.o.o.
(iz tiskane izdaje)

The post SVETOVALNICA: Kdaj mi mora delodajalec v podpis ponuditi pogodbo o zaposlitvi? appeared first on skandal24.si.

Na ameriški Singularity University so poleti izdelali seznam veščin, ki jih je smiselno osvojiti, če želite biti iskani na delovnem trgu prihodnosti. Če se torej sprašujete, kako svoje otroke čim bolj pripraviti na univerzitetni študij, se raje vprašajte, kako jih učinkoviteje pripraviti na življenje.

Živimo v času, ko se spremembe dogajajo zelo pospešeno. Eden od kazalnikov, s katerim radi ponazarjajo ta gibanja, je čas, v katerem je neko tehnologijo začela uporabljati polovica populacije. Raziskave so večinoma vezane na Ameriko. Če primerjamo le hitrost širitve uporabe telefona in spleta, vidimo, kako hitro se s tehnologijo spreminjajo tudi naša življenja. Telefon (stacionarni, če se ga še spomnite) je potreboval več kot 70 let, da ga je začela uporabljati polovica Američanov,  internet so osvojili v desetih letih, pametni telefon pa le v šestih …

Svetovni ekonomski forum ocenjuje, da kar 65 % poklicev, ki jih bodo v prihodnosti opravljali današnji osnovnošolci, danes še ne obstaja. Kako torej spodbujati otroke, naj se izobražujejo za poklice prihodnosti, če danes sploh ne vemo, kakšni bodo?

Tony Wagner, ki se že vse življenje ukvarja s poučevanjem, je identificiral sedem ključnih veščin, s katerimi bodo vaši otroci (in najbrž tudi vi) še vedno iskani kader čez nekaj let.

1. Kritično razmišljanje in reševanje izzivov

Glede na kompleksnost izzivov nove dobe ne moremo pričakovati, da bodo imeli menedžerji odgovore in rešitve na vsa vprašanja. Zato bodo obstajale delovne ekipe oziroma timi strokovnjakov, ki bodo morali znati stvarem priti to dna.

Ključna veščina za to bo kritično razmišljanje, ki vključuje tudi veščino postavljanja pravih vprašanj. Če danes študente učimo predvsem, kako odgovarjati na vprašanja, jih bodo ključni kadri v prihodnosti znali predvsem postavljati. Preden težavo rešujemo, sta potrebna tudi kritična presoja in ugotavljanje, kaj težavo pravzaprav povzroča.

Ta veščina bo temelj inovativnosti, ki zahteva, da znamo učinkovito analizirati današnje stanje, trenutne pomanjkljivosti in ideje, kako jih izboljšati.

2. Sodelovanje med različnimi omrežji in vodenje z vplivom

Raziskave napovedujejo, da bo med delovno silo vedno manj stalnih zaposlitev, ampak se bodo ljudje srečevali predvsem na individualnih projektih. V naslednjih petih letih naj bi tako kar 40 % celotne delovne sile predstavljali ljudje, ki nimajo stalne zaposlitve in delajo z oddaljenih lokacij. To bo še posebno značilnost multinacionalk, ki že danes spodbujajo sodelovanje timov, ki jih sestavljajo strokovnjaki, razpršeni v pisarnah po vsem svetu.

Mladi se bodo morali še bolj pripraviti in naučiti sodelovanja z ljudmi z različnih lokacij in z različnimi znanji, veščinami in izkušnjami. V tem kontekstu se bo spremenila tudi vloga menedžerjev, ki ne bodo vodili več z avtoriteto, ampak predvsem s svojim vedenjem.

3. Agilnost in prilagodljivost

Današnji svet je zapleten, negotov in spremenljiv. Če smo se do sedaj lahko naučili neke veščine, ki smo jo nato uporabljali skozi celotno delovno dobo, se je to obdobje zagotovo končalo. Nove potrebe zahtevajo nenehno učenje in prilagajanje spremembam, skupaj z uporabo novih metodologij, načinov dela ali tehnologij.

4. Lastne pobude in podjetništvo

Tradicionalno so študenti kazali podjetniške interese izven svojih šolskih obveznosti. Univerze so se koncentrirale predvsem na kratkoročno znanje in pisanje izpitov, le redki programi so neposredno spodbujali pot od ideje do izvedbe. To zahteva kreativnost, inovativnost in sprejemanje podjetniških tveganj.

Wagner je v svojih raziskavah odkril, da poslovni sistemi zato danes le s težavo najdejo ljudi, ki bi aktivno iskali nove priložnosti, ideje in strategije za izboljšave.

5. Učinkovita pisna in ustna komunikacija 

Študija Partnerstva za učenje v 21. stoletju je pokazala, da kar 89 % delodajalcev slabo ocenjuje komunikacijske veščine zaposlenih s končano srednjo šolo. Pri tem ne gre le za ustrezno uporabo jezika in slovnice. Veščina jasne komunikacije je namreč posledica jasnega razmišljanja. Znajo delavci prepričljivo predstaviti svoje argumente? Znajo druge motivirati s strastjo? Znajo promovirate sebe in produkt podjetja?

Znani podjetnik Richard Branson je nekoč izjavil, da je komunikacija najbolj pomembna veščina vsakega vodje. Gre za veščino, ki se je lahko naučite in vam bo odprla številne priložnosti.

6. Analiziranje informacij

Informacijska doba je povzročila, da danes ustvarimo več podatkov kot kadar koli prej. Po nekaterih ocenah, ki so danes prav gotovo že zastarele, naj bi vsak dan na svetu ustvarili toliko podatkov, da bi z njimi, če bi jih posneli na diske blue ray (okoli 30 GB), lahko sestavili stolp v višini štirih Eifflovih stolpov. Če smo leta 1992 dnevno ustvarili za 100 GB podatkov, jih danes 50.000 GB na sekundo. S popularizacijo interneta bo ta številka še strmo naraščala.

Ko podatku pripišemo pomen, dobimo informacijo. Več informacij pomeni tudi več napačnih informacij. Ena bistvenih težav človeštva je prav v tem, da je zelo malo ljudi naučenih, kako preveriti vire informacij ter oceniti njihovo vrednost. Zaradi teh napak ali celo namerne manipulacije sprejemajo napačne odločitve, ki lahko povzročijo škodo tako v gospodarstvu kot tudi v človeški družbi.

7. Radovednost in domišljija

Radovednost poganja željo po pridobivanju novega znanja in izumljanju. Lahko govorimo o otroškem pogledu na svet, kjer domišljija in možnosti nimajo meja. Za velike oziroma korenite spremembe potrebujemo zelo močno domišljijo, zato Albert Einstein ni brez razloga izjavil: »Domišljija je pomembnejša od znanja!«

The post Veste, s katerimi veščinami boste privlačni za delodajalce prihodnosti? appeared first on skandal24.si.

Zgodba bolgarskega para, ki želi ostati anonimen, je naravnost bizarna. On je v Slovenijo prišel prvi, že leta 2001, ko se je zaposlil v gradbenem podjetju, ona pa nekaj let za njim. Sprva ni imela službe, potem pa je sprejela delo na bolgarskem veleposlaništvu v Republiki Sloveniji. Povsem naključno, ko je na veleposlaništvu urejala dokumente, so ji ponudili sodelovanje.

Najprej je delala kot čistilka, pozneje so jo premestili v finančno pisarno, ker je znala slovensko in je imela vsa ustrezna dokazila. Skrbela je za administracijo in je pogosto pošiljala dokumente po pošti. Leta 2011 se je na bolgarskem veleposlaništvu zaposlil tudi njen mož. Delal je kot voznik, naokoli je prevažal veleposlanika Ivana Sirakova. Vse lepo in prav, če ne bi veleposlaništvo svoja delavca najelo pravzaprav na črno. Nikoli jima ni plačalo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kaj šele prevoz in malico. Slovensko zunanje ministrstvo je bolgarsko veleposlaništvo vmes nekajkrat pozvalo, naj plača svoje delavce v skladu s slovensko zakonodajo.

Od odpustitve do tožbe

Leta 2014 ju je Veleposlaništvo Republike Bolgarije kar čez noč, brez pojasnila, odpustilo. Veleposlanik Ivan Sirakov se je elegantno izognil težkemu opravilu. Odšel je na službeno pot in se svojih dveh delavcev, ki ju je leta plačeval na črno, znebil na način, da je prekinitev pogodbe podpisala kar njegova namestnica Julija Cerova.

Naša sogovornika sta se čez noč znašla na cesti, težko sta shajala iz meseca v mesec, na njuno srečo sta se hčerki vmes že postavili na svoje noge in si ustvarili družini. Na delovnem in socialnem sodišču sta vložila tožbo zoper veleposlaništvo, da se ugotovi, ali je vsa ta leta obstajalo delovno razmerje, kar je nato sodišče na prvi stopnji tudi ugotovilo, bolgarskemu veleposlaništvu pa naložilo, da poravna nastale dolgove do obeh nekdanjih zaposlenih. Za več tisoč evrov.

So zaprli svoj edini račun v Sloveniji?

Bolgarsko veleposlaništvo se je na to odločitev kajpak pritožilo, a je bila pritožba zavrnjena, tako na višjem kot tudi na visokem sodišču. Ker se bolgarsko veleposlaništvo nato ni več pritožilo, je sodba postala pravnomočna. A od junija se ni zgodilo popolnoma nič. Naša sogovornika več kot pol leta čakata na svoj denar. Vložila sta tudi predlog za izvršbo, a ga Okrajno sodišče v Ljubljani ni moglo izvršiti. Razlog? Bolgarsko veleposlaništvo je svoj edini račun, ki ga je imelo v Sloveniji, zaprlo. Premoženja zaradi zakonodaje in s tem povezane suverenosti na področju diplomatskega predstavništva ni mogoče rubiti.

Priznana odvetnica Lucija Ušaj nam je v telefonskem pogovoru zatrdila, da je praktično nemogoče, da veleposlaništvo ne bi imelo računa v Sloveniji. No, vsaj moralo bi biti tako. Po naših informacijah so o zadevi obveščeni tako na pravosodnem kot tudi na zunanjem ministrstvu, a se nihče ne odziva, čeprav je slovenska zakonodaja grobo kršena. Naša sogovornika sta bila namreč na veleposlaništvu zaposlena kot »lokalca«, tako kot vso pomožno osebje na veleposlaništvu, torej bi morala biti plačana po slovenski zakonodaji. A zadeva je prišla tako daleč, da niti odvetnik več ne ve, kako bi njegovi stranki dobili povrnjen denar, zato jima je predlagal, naj se obrneta na medije.

Odvetnik bolgarskega para Luigi Varanelli.

Zavili so se v molk

Zahtevali smo odgovore od omenjenih ministrstev, vprašali smo jih, zakaj bolgarskega veleposlaništva ne prisilijo v spoštovanje slovenskih zakonov. Na odgovore še čakamo. Pojasnila smo seveda želeli tudi od bolgarskega veleposlaništva, a smo ostali zunaj. Prek domofona so nam dejali, naj vprašanja pošljemo prek elektronske pošte.

Ko smo jim pisali, so nam odgovorili, da zadeve ne bodo komentirali, dokler jim nadaljnjih napotkov ne posreduje bolgarsko zunanje ministrstvo. Tudi slednje pa se že ves čas izogiba odgovornosti. Naša sogovornika sta pisala tudi na njihov sedež, a je bil odgovor vedno enak – počakali bomo z odločitvijo, dokler sodba ne bo pravnomočna. A sodba je znana že pol leta, zgodilo se ni nič. Kaj torej še preostane našima sogovornikoma, ki so ju na cedilu pustile tako bolgarske kot tudi slovenske pristojne institucije? Očitno samo to, da čakata. In čakata.

The post IZ TISKANE IZDAJE: DRUGORAZREDNI Bolgarsko veleposlaništvo je v Sloveniji zaposlovalo na črno appeared first on skandal24.si.