»Moj zeleni raj, raste da je kaj!!!« je na Instagramu zapisala priljubljena pevka Tanja Žagar in delila fotografije svojega balkonskega vrtička.

Sicer pa je pevka za velikonočne praznike tako kot večina ostala doma, saj so zaradi koronavirusa vsi koncerti in nastopi do nadaljnjega odpovedani. Je pa s svojim sinom naredila pisane pirhe in jih ponosno pokazala na svojem Instagram profilu.

The post FOTO: Opa, ste videli, kaj je objavila Tanja Žagar appeared first on skandal24.si.

Ob 6.56 so v Ratečah, občina Kranjska gora, na vrtu našli negibno osebo, javlja uprava za zaščito in reševanje.

Gasilci PGD Rateče- Planica so do prihoda reševalcev nudili pomoč pri oživljanju osebe. Oseba je žal preminula.

The post Na vrtu negibna oseba, končalo se je tragično appeared first on skandal24.si.

Tviteraš, ki uporablja ime @drugorazredni, je zjutraj na omrežju objavil fotografije prav posebne lepotice. Kače.

Kot je zapisal, je šlo za nestrupenega goža, ki ga je srečal čisto blizu hiše.

No, čisto od blizu mu je uspelo obiskovalca tudi posneti, za kar pa se je moral, tako je zapisal, vseeno malce potruditi: “nič ne naredi,malo je bil jezen ,ker sem ga nazaj za rep potegnil ,da sem ga lahko fotografiral”

In na fotografijah je res kaj videti, odlične so!

The post FOTO: Objavil fotografijo lepotice, ki jo je srečal čisto blizu svoje hiše in priznal, kaj je naredil, da jo je razjezil appeared first on skandal24.si.

Ob 18.52 je v Dolnjih Ložinah v Kočevju pod nadstreškom stanovanjske hiše zagorel vrtni žar. Požar so še pred prihodom gasilcev PGD Ložine pogasili lastniki objekta.

Gasilci so opravili preventivni pregled, nadaljnje posredovanje pa ni bilo potrebno. Med gašenjem požara je ena oseba utrpela manjše opekline na nogi. Prvo pomoč bo po potrebi poiskala sama.

The post Vnel se je vrtni žar, ena oseba utrpela opekline appeared first on skandal24.si.

Pomlad je v svojem popolnem razcvetu in kot bi mignil, bo pred vrati poletje. Ko začnejo temperature sunkovito naraščati, številne rože odcvetijo, a ni razloga za skrb – obstaja namreč pisana paleta rož, ki so ljubiteljice vročega poletja, s katerimi lahko svoj vrt odenete v pravo mavrico. V nadaljevanju jih predstavljamo nekaj od njih.

Ognjič (Calendula officinalis) je izjemno priljubljen, saj je zelo preprost za vzdrževanje, poleg tega pa bo poskrbel za to, da bo vaš vrt ohranil videz sončnosti, svežine in radosti skozi celotno poletje.

Hortenzija (Hydrangea macrophyllavas) vas bo s svojimi prečudovitimi cvetovi razveseljevala od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Ste vedeli, da se barva njenih cvetov spreminja glede na delež aluminijevih ionov v zemlji?

Astre (Aster) so simbol ljubezni in potrpežljivosti. Cvetovi, ki spominjajo na zvezdo, so večinoma odeti v vijolične in roza odtenke – ti barvi v vašem vrtu brez dvoma ne smeta manjkati!

Bujni svilnati cvetovi potonike (Paeonia suffruticosa) ter njihov omamen in blagodejen vonj so znanilci poletja. Potonike so znane po tem, da lahko nekatere cvetijo poletje za poletjem tudi več kot pol stoletja, ne da bi pri tem kazale znake starosti in »utrujenosti«.

Ni vrta brez sivke (Lavandula angustifolia), pravijo številni vrtičkarji – njena mila vijolična barva pritegne vsak pogled, njen poseben, prepoznaven vonj deluje pomirjujoče, hkrati pa odganja nadležne komarje.

Dalije (Dahlia variabilis), katerih domovina je Mehika, so navduševale že Azteke, ki so jih med drugim uporabljali tudi pri številnih obredih. Danes obstaja okoli 1000 različnih sort različnih oblik, ki cvetijo v vseh barvnih odtenkih. Dalije naj bi obujale spomine na »dobre stare čase«.

V vašem vrtu ne sme manjkati niti iris (Iris pseudacorus, tudi perunika), ki se ponaša tudi z imenom boginja mavrice (poimenovana je namreč po grški boginji mavrice), obstaja pa okoli 300 različnih vrst. Te cvetlice so bile vir neizčrpnega navdiha umetnika Vincenta van Gogha, saj jih je upodobil v številnih svojih delih.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post VRT: Mavrično cvetje za poletje appeared first on skandal24.si.

Fižol je vrtnina, ki jo imajo radi skoraj vsi. Ker so bogate z beljakovinami, ki lahko nadomestijo živalske, so stročnice idealna hrana tudi za vegetarijance in vegane. Poleg tega so bogate z vlakninami, ki dobro vplivajo na prebavo.

Stročnice so izjemno živilo in imajo zelo ugoden vpliv na človekov organizem. To so vedeli že davno, saj so jih naši predniki imenovali meso revežev. Visok, nizek, tak za stročje ali zrnje, s pisanimi, črnimi, sivimi, zelenimi ali drugimi odtenki barv krasijo številne slovenske vrtove. V maju je zemlja že dovolj ogreta za setev fižola. Fižol je ena tistih zelenjadic, ki ga sejemo večkrat. Takoj na začetku maja posejemo nizek stročji fižol (bergold), ki ga pobiramo že po dveh mesecih.

Sledi setev nizkih zelenih fižolov za stročje, nato pa za stročje sejemo tudi visoke fižole, kot je jeruzalemčan, ki je bolj zgoden od odličnega ptujskega maslenca ali mogoče barijanca. Ti dve vrsti fižola lahko obiramo šele avgusta, ko se dolžina dneva že močno zmanjša. Sejemo tudi fižol za zrnje (češnjevci); ta je lahko nizek ali visok. Če bodo majske temperature še naprej visoke in bo fižol tako hitro kalil, se bomo izognili številnim težavam, kot so bakterijska obolenja koreninskega vratu in fižolova muha.

Fižol zalivamo ob sajenju, pozneje v obdobju rasti pa fižola ni več treba zalivati, izjema so sušna obdobja, ko je zalivanje obvezno. Fižol moramo tudi okopavati. V času cvetenja ga rahlo osujemo. To storimo zato, da odstranimo plevele in prezračimo zemljo, s čimer fižolu omogočimo boljšo rast. Ko je fižol visok nekaj deset centimetrov, mu postavimo oporo, da se bo lahko lepo vzpenjal, tako pa bodo tudi stroki ostali čisti.

Zanimivo je to, da se ta stročnica sama oskrbi z dušikom iz zraka, zato je ne gnojimo s hlevskim gnojem, vendar jo v času cvetenja pognojimo z zrelim kompostom.

Visoki fižol lahko sejemo tudi na gredico skupaj s koruzo in bučami. Tovrstni skupni način gojenja so poznali že Maji in Azteki. Vse tri vrtnine imajo svojo vlogo na gredici. Koruza daje oporo visokemu fižolu, fižol bogati tla z dušikom, buče pa prekrivajo tla, da so hladna, vlažna in brez plevelov. Fižolar, ki povzroči »črviv« fižol, pa spada med najpogostejše škodljivce fižola. Bistveno zmanjša kakovost pridelka pa tudi sam pridelek.

The post VRT: Meso revežev appeared first on skandal24.si.

Priljubljena pevka Tanja Žagar je očitno našla novo strast, in sicer vzgojo domačega pridelka. “Izbiram še nekaj dobrot za moj vrtiček. In tudi ta dišeča bazilika gre z mano domov,” je zapisala poleg fotografije.

Tudi mi ji želimo, da bi njen vrt čim bolj obrodil.

The post JE TO NOVA LJUBEZEN TANJE ŽAGAR!? Dokaz so njene objave appeared first on skandal24.si.

Dianthus je latinsko ime za nagelj in je sestavljeno iz grških besed »dios« (božanski) in »anthos« (cvet); pomeni torej božanski cvet kot simbol naklonjenosti bogov. Vendar pa je mit o nastanku te rože mit o krutosti, ne pa o ljubezni bogov.

Nageljni so ena najstarejših gojenih rastlin, njihovo lepoto pa naj bi občudovali že v antični Grčiji in Rimu. Delavci jih za praznik dela zatikajo v gumbnice, mamam in ženam po vsem svetu jih poklanjamo za dan žena, gospodinje pa med seboj tekmujejo z bogatim cvetjem, ki krasi gredice in okenske police. Čeprav so si nagelj številni prisvajali zaradi njegove simbolike, je gotovo ena najmikavnejših cvetlic, saj je prelep, čudovito diši, tudi v kuhinji ga je mogoče uporabljati, poleg tega pa ga množično uporabljajo tudi v parfumski industriji. Približno 300 vrst nageljnov samoniklo raste večinoma po Evropi in Aziji, največ pa v okolici Sredozemlja. Cvetijo v odtentkih rožnate, beli, rumeni, oranžni, rdeči in vijoličasti barvi.

Nageljni so trajnice oziroma večletnice, ki se najlepše razmnožujejo s poganjki. Enoletni uspevajo do jeseni, zato jih drugo leto posadimo na drugi del gredice, da bolje uspevajo (kolobarjenje). Trajne običajno sadimo v času cvetenja. Maj je najprimernejši čas za sajenje. Za potikanje izberimo zdrave, mlade vršičke iz različnih delov rastline, po navadi pa se v najlepše rastline razvijejo potaknjenci iz glavnega stebla. V času rasti jih enkrat na mesec pogonojimo s tekočim gnojilom. Nageljni imajo radi sončno lego, zato sta zanje najprimernejši južna ali jugovzhodna stran. Najbolje se počutijo v rahlo alkalni zemlji (pH med 7 in 7,5), ki mora biti rahla, odcedna, a ne peščena, in bogato pognojena s hlevskim gnojem ali kompostom. Premalo alkalno zemljo lahko izboljšamo z dodajanjem lesnega pepela. Če hočemo, da nam bodo v ponos z bogatim, bujnim cvetjem, moramo odcvetele cvetove nageljnov sproti odstranjevati. Brez rednega zatiranja bolezni in škodljivcev tudi ne bo šlo, saj nageljne pestijo številne bolezni, od koreninske gnilobe, nageljnove črnobe, rje, pepelovke do sive plesni.

Treba je vedeti tudi, da nagelj ni občutljiv na prezimovanje, zato ga ne smemo prezgodaj prestaviti v zaprti prostor, prav tako pa ne prepozno zopet na prosto.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post VRT: Dianthus – božanski cvet appeared first on skandal24.si.

Če želimo obilen pridelek, lepe in zdrave rastline ter dobro izkoriščen prostor na zelenjavnem vrtu, moramo dobro načrtovati zasaditev. Pri načrtovanju sajenja in setve vrtnin moramo poleg sajenja vrtnin v mešane posevke, o čemer smo pisali pred časom, upoštevati tudi kolobarjenje.

Osnova dobrega, zdravega vrtnarjenja je skrb za zemljo, ki vključuje osnovno gnojenje, opravljanje vseh opravil v primernem času in kolobarjenje. Kolobarjenje je tradicionalen način kroženja zelenjave, pri katerem določeno vrsto vsako leto pridelujemo na drugem delu zelenjavnega vrta. Kolobarjenje na zelenjavnem vrtu je ključnega pomena za doseganje visokega in rednega pridelka, ohranitev rodovitnost tal preprečitve širjenja bolezni ter škodljivcev.

To pa ne velja samo za posamezne vrste, ampak tudi za cele skupine, zato denimo pora ne smemo posaditi na gredici, kjer sta prejšnje leto rasla česen in čebula. Izkušnje so namreč pokazale, da se z nepretrganim gojenjem posamezne vrste na isti površini sčasoma izčrpajo določena hranila iz zemlje, posledično pa se razmnožijo tudi škodljivci, ki napadajo to vrsto. Menjava je zato vedno dobrodošla. Nova skupina rastlin bo imela drugačne potrebe po hranilih, škodljivci, ki se bodo namnožili, pa bodo ob svojega gostitelja in bodo tako postopno izginili. V zelenjavnem vrtu kolobarimo tudi zaradi drugih razlogov. V kolobarju si sledijo vrtnine z različnimi potrebami po hranilih, ki za seboj puščajo zemljo v različnem stanju. Rastline optimalno izkoristijo razmere v zemlji, ki so nastale s predhodno setvijo drugih rastlin na istem mestu. Zanimivo dejstvo je tudi, da se hranila iz hlevskega gnoja sproščajo tri leta, zato ne gnojimo vsako leto celotnega vrta, ampak le tretjino. Na tej tretjini posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil, kot so kapusnice in plodovke.

Če rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, dajemo možnost škodljivcem in boleznim, da se razmnožijo. Še en razlog, zakaj je kolobarjenje dobro, je dejstvo, da lahko izločki korenin, ki jih nekatere vrtnine puščajo v tleh, slabo vplivajo na rast vrtnin, ki jim sledijo. Najpomembnejše pa je to, da kolobarjenje ni zdravilo, zato nima smisla začeti kolobariti šele takrat, ko se težave že kažejo. Je pa kolobarjenje zagotovo najboljša preventiva za odstranitev številnih težav na vrtu.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post VRT: Kolobarjenje appeared first on skandal24.si.

Cimet je čudovit dodatek k piškotkom, pecivom in raznim drugim živilom. Najbrž še niste vedeli, da so ga izjemno veseli tudi vrtnarji. Ta vsestranska začimba se lahko uporablja za pomoč pri krepitvi rastlinskih korenin, glivicam preprečuje uničevanje mladih sadik in hkrati pa bo celo vaš dom obvaroval pred različnimi škodljivci. Ko se boste naučili, kako uporabljati cimetov prah za zdravje rastlin, boste dvakrat premislili preden bi za svoj vrt uporabili kemikalije.

Cimet je rastlinam zelo koristen

Cimet ima tako raznovrstne koristne učinke na rastline, da ga boste najbrž želeli uporabljti vsakodnevno. Pri Gardening know how so našteli nekaj najpogostejših načinov uporabe cimeta v vašem vrtu:

1. Cimet proti škodljivcem

Če imate v vašem domu ali rastlinjaku težave z mravljami, bo cimet kar ustrezno sredstvo da jih zatrete. Mravlje se namreč nikakor ne marajo sprehajati po zmletem cimetu, zato se bodo težave s poletnimi mravljicami bistveno zmanjšale.

Uporabite cimet proti tem škodljivcem znotraj in zunaj vaše hiše. Poiščite vstopno pot in na pot potresite cimetov prah. Cimet mravelj ne bo ubil, ampak bo preprečil, da bi vstopile v vaš dom. Če imate težave z mravljicami v otroškem peskovniku, zmešajte vrečko cimeta v peskovnik in mravlje se mu bodo izognile.

2. Cimet za boljše ukoreninjanje

Cimet je izredno koristno sredstvo za spodbujanje rasti korenin, pri tem je enakovreden vrbovi vodi ali hormonskemu prašku. Zadostuje enkratni nanos okrog stebla, ki ga želite posadite in cimet bo spodbudil rast korenin pri skoraj vseh rastlinskih sortah.

Svojim potaknjencem lahko zagotovite super zagon s pomočjo zmletega cimeta. Žlico cimeta stresite na papirnato brisačo in z njim namažite vlažne dele stebla. Postavite stebla v svežo prst. Cimet bo spodbudil steblo k rasti, hkrati pa preprečil razne glivične bolezni.

3. Cimet kot naravni fungicid

Glivične bolezni ali fuzarioze nastanejo zaradi napačne oskrbe mladih sadik. Največkrat je krivo napačno zalivanje ali dodajanje gnojil vodi za zalivanje. Kakršnakoli poškodba sadike namreč povzroči, da so njene korenine bistveno bolj občutljive na glivice. Cimet bo pomagal preprečiti to težavo z ubijanjem glivic. Deluje tudi pri drugih težavah z glivicami, kot so plesni pri starejših rastlinah ali rast gobic z koritih.

Zmešajte nekaj cimenta s toplo vodo in pustite stati čez noč. Tekočino filtrirajte skozi kavni filter in jo dodajte v razpršilko. Poškropite stebla in liste prizadetih rastlin, če imate težave z gobami, pa razpršite mešanico tudi po zemlji.

The post Zakaj bi morali v vašem vrtu redno uporabljati tudi cimet? appeared first on skandal24.si.