To je potrdil koordinator Levice Luka Mesec, ki je pojasnil, da so v protokol zapisali, “da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih, po tem pa je Levica zavezana, da vladi ne bo nasprotovala”. V Levici namreč ne skrivajo, da imajo zadržke do nekaterih najverjetnejših ministrskih imen, večkrat je bilo iz vrst Levice slišati predvsem nasprotovanje sicer aktualnemu ministru Zdravku Počivalšku.
Takole pa je Vinko Gorenk o manipulaciji številk in dejstev zapisal na svojem blogu:
Dominantni mediji danes poročajo o internem referendumu znotraj članov stranke Levica. Odločali so o tako imenovanem projektnem sodelovanju s peterico strank pod vodstvom Marjana Šarca. Kar 41 % vseh članov stranke naj bi glasovalo in od tega naj bi kar 84 % članov stranke podprlo tako imenovano projektno sodelovanje s peterico strank pod vodstvom Marjana Šarca. Kako demokratično odločanje, bi lahko rekli nepoznavalci tovrstnih sporočil. In kaj je narobe?
Najprej ne vemo, koliko članov ima Levica. Kaj torej pomeni podatek, da je glasovalo 41 % članov stranke? Kaj torej pomeni podatek, da je za sodelovanje glasovalo 84 % tistih, ki so glasovali? Imajo morda 100 članov in jih je glasovalo 41, med njimi pa jih je bilo za sodelovanje 32? Tega ne vemo. Toda ta podatek lahko zanemarimo, ker je popolnoma nepomemben.
Pomembnejše je to, kakšno vprašanje so članom stranke zastavili. Če ljudem danes postavite referendumsko vprašanje: »Ali ste za ukinitev davkov in posledično višje plače in pokojnine?«, je jasno, da bodo praktično vsi glasovali za. Če pa postavite referendumsko vprašanje: »Ali ste za ukinitev davkov in posledično boste morali sami plačevati zdravstvene, socialne in šolske storitve in pokojnin ne boste imeli?«, je pa to že nekaj povsem drugega. Zato je torej pomembno vprašanje, kaj so v Levici svoje člane sploh spraševali. Če so jih vprašali: »Ali ste za projektno sodelovanje s petorico strank, ki bo upoštevala naš predlog po povišanju plač in pokojnin?«, je logično, da bo večina članov za. Če pa so postavili vprašanje: »Ali ste za projektno sodelovanje s peterico strank, ki bo upoštevala samo naš predlog o povišanju plač in pokojnin in nobenega drugega predloga iz našega programa, ki pa ima 100 predlogov?«, je jasno, da bodo člani glasovali proti.
No, povsem jasno je torej, da današnji rezultati internega referenduma med člani Levice ne povedo prav ničesar in so vredni prav nič od nič. Rezultati so le duševna hrana za njihove člane in seveda fasadna barva za naivneže. Dominantni mediji pri današnjem poročanju tega seveda niso prepoznali.
O ministrskem razrezu sicer danes po Šarčevih in Meščevih zagotovilih niso govorili, usklajevanje o tem naj bi se začelo takoj po Šarčevi izvolitvi za mandatarja. Na vprašanje, ali bo Levica, ki bo sicer v opoziciji in ne bo imela svojih ministrov, morda dobila kakšno mesto na ravni državnih sekretarjev, pa je Mesec dejal, da se o tem še pogovarjajo.
Na vprašanje, ali je SAB danes v koaliciji ali pridružena partnerica, je Šarec odgovoril, da je parafirala protokol o sodelovanju.
Bodo dvignili minimalno plačo?
Kot je dejal Mesec, bodo proračun usklajevali na rednih srečanjih, so pa v protokol zapisali poseben člen, po katerem mora biti Levica vključena v pripravo proračuna že od začetka. “Proračun mora Levica po protokolu podpreti, ampak ob zavezi, da je vanj od začetka vključena,” je dodal.
Med končnimi določbami protokola so danes že določili tudi ključne projekte, ki bi jih izpeljali do konca tega leta. “Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači,” je navedel Mesec. Kot je pojasnil, so v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata.
Glede minimalne plače pa ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol.
Podprli bodo tudi Židana za predsednika DZ
Mesec je danes potrdil tudi, da bodo poslanci podprli prvaka SD Dejana Židana za predsednika DZ. Odločanje o Židanu, ki bo na tem mestu nasledil predsednika NSi Mateja Tonina, bo najverjetneje 17. ali 23. avgusta, prihodnji petek upajo vsaj na izvolitev podpredsednikov.
V LMŠ so za STA potrdili še, da se je predsednik stranke srečal tudi s poslancema narodnih skupnosti. Po njihovih navedbah Felice Žiža in Ferenc Horvath ne želita biti jeziček na tehtnici, sta pa na srečanju dejala, da bosta ravnala državotvorno in podpirala vlado.
STA
