V skoraj neverjetno časovno ujemanje med padcem vlade Marjana Šarca (LMŠ) in formiranje nove vlade Janeza Janše (SDS), se te dni zlagajo pravosodni postopki in pisanje štajerskega dnevnika Večer o njih. Članek, objavo je delil Uroš Esih, je podpisala Damjana Žišt, v njem pa manjka vrsta podatkov. Od tega, da je sodnica Irena Topolšek po prvi cenitvi, ki je potrdila ustrezno prodajno ceno, po namigu tožilstva naročila novo pri funkcionarjih SD. Ko je ta padla na višjem sodišču, pa še eno pri istem cenilskem združenju, vse dokler rezultat ni bil všeč tožilcu. Po padcu vlade pa je bila preiskava bliskovito zaključena.

Pri vsem skupaj pa ne gre spregledati, da je šef Vrhovnega državnega tožilstva, torej prvi med tožilci, zadnjih nekaj let Drago Šketa, ki se je v tožilski hierarhiji uveljavil skozi procese zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ta se je pred tedni tako odzval na Večerovo promocijo Škete.

Na zapis, ki ga je podpisala Žištova, se je odzval Janšev odvetnik Franci Matoz.

Njegovo pojasnilo objavljamo v celoti.

The post Kako sodna preiskava sodnice Topolškove, Šketovega tožilstva, ki pri funkcionarjih SD naroča cenitve, in pisanje Večera sovpadajo s sestavljanjem vlade appeared first on skandal24.si.

Po osmih letih, odkar so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi suma zlorabe proračunskega denarja za Pomurje potrkali na vrata bližnjega sodelavca nekdanjega predsednika stranke SD in takrat predsednika vlade Boruta Pahorja, državnega sekretarja in vidnega člana SD Andreja Horvata, je bila letos vložena obtožnica, so na naše poizvedovanje, kaj se dogaja s postopki, v katerih je tudi solastnik dnevnika Večer Uroš Hakl, sporočili s specializiranega državnega tožilstva. Pojasnilo tožilstva objavljamo v celoti.

Pri specializiranem državnem tožilstvu, katerega začasna vodja je Darja Šlibar, so se sicer izognili pojasnilu, komu konkretno so prepustili politično občutljiv primer. Ne gre prezreti dejastva, da prihaja iz Pomurja tudi politični naslednik Pahorja, danes predsednika republike, in Horvata, današnji predsednik SD in predsednik državnega zbora Dejan Židan.

Sodna preiskava, ki je trajala štiri leta, je bila uvedena zoper sedem oseb, sta leta 2015 poročala Dnevnik in Delo. Med imeni so poleg Horvata in Hakla izpostavljali še Haklovega bivšega šefa, takrat solastnika agencije Pristop Andreja Drapala, direktorja podjetja Oikosa Jurija Kobala, direktorja socialnega podjetja Pribinovina Gorana Miloševića in nekdanjega namestnika direktorja vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Igorja Strmšnika.

Tožilstvo je takrat potrdilo, da so preiskavo zoper sedem oseb vložili zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in pomoči k temu. SD-jevsko medijska druščina pa je postala tarča preiskav zaradi suma, da so v letih, ko se je Pomurje socialno zlomilo pod težo propada Mure, prek prijateljskih navez z razdeljevanjem poslov oziroma denarja proračun oškodovali za več kot milijon evrov. Kazenski zakonik za tovrstna dejanja predivideva do osem let zaporne kazni.

Stranka SD, ki je vodila vlado v času, ko naj bi njen vidni član Andrej Horvat zašel na stranpoti, zaradi katerih se je zapletel v zgoraj opisane postopke, sicer danes obvladuje ministrstvo za pravosodje.

Dogajanje okoli pravosodnega procesiranja suma zlorabe proračunskih sredstev za socialno šibko Pomurje, ki segajo v vrh politike, pa je po oceni političnega insajderja: “Primer, da je Zakon o kazenskem postopku ustvarjen tako, da omogoča velikim ribam, da se izvlečejo tako, da zadeva počasi zastara. V skoraj desetih letih od takrat ni bilo niti še predobravnavnega naroka…. to je škandal.”

The post Velike ribe iz SD in Večera v preiskavi zlorabe proračunskega denarja za pomoč Pomurju: Vložena obtožnica appeared first on skandal24.si.

Eden ključnih obtoženih v aferi prekmurski razvojni zakon iz časa vlade Boruta Pahorja, Uroš Hakl, je na spletni strani javne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, naveden med zaposlenimi. Hakl in zloglasna druščina so osumljeni nezkonite porabe proračunskega denarja iz tako imenovanega pomurskega zakona, tožilstvo je zahtevo za sodno preiskavo vložilo leta 2015.

Da je bil Hakl dve leti kasneje imenovan v funkcijo na fakulteti, je razvidno tudi na posnetku spletne strani, ki si jo lahko ogledate v nadaljevanju.

Vir: epf.um.si

Kaj Hakl predava, na spletni strani fakultete ni mogoče razbrati, saj povezava na njegov profil ne deluje. So pa še vedno javno dostopni podatki o aferi, ki je izbruhnila leta 2011, o kateri je takrat poročal tudi Večer, katerega polovični lastnik je kasneje postal Hakl. Hakl in druščina naj bi si neupravičeno premoženjsko korist pridobili s spornimi posli pri porabi državnega denarja za razvoj Pomurja. In to v času, ko je bilo to gospodarsko in socialno zaradi stečaja Mure na kolenih. V času afere je bil Hakl zaposlen na Pristopu.

Nepremičnine in slabo poslovanje

Uroš Hakl ni samo solastnik Večera, katerega vse manjši doseg rešuje z združevanjem z ljubljanskim Dnevnikom, z očetom Borisom je tudi solastnik podjetja Hakl&Hakl, ki se sicer lahko postavi z ljubko hiško v Triglavskem narodnem parku, ki jo vidite na zgornji fotografiji, 11 minut hoje oddaljene od Bohinjskega jezera, ki so jo za več kot 300 tisoč evrov kupili leta 2016 – več si lahko preberete na povezavi, a so poslovni rezultati podjeta za nekoga, s komer se postavlja Ekonomsko-poslovna fakulteta, precej sramotni. Lansko leto so končali v rdečih številkah, bonitetna ocena E2 pa je vse prej kot optimistična. Več v tabeli spodaj.

Vir: Gvin

Da se Hakl s svojo mrežo podjetij pred združitvijo z Dnevnikom fokusira na nepremičnine, pa smo razkrili že poleti. Zgradba, v kateri je zaenkrat še sedež Večera, je bila prenešena na drugo Haklovo podjetje, ki pa ima sedež v Ljubljani. Več na povezavi.

The post Na seznamu zaposlenih javne ekonomske fakultete medijski tajkun Uroš Hakl, osumljen nezakonite porabe proračunskega denarja appeared first on skandal24.si.

Medtem ko se odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik ukvarja s politiko, v današnjem Večeru je njegova izjava: “Vsakakor Večer ostaja s samostojno uredniško politiko,” je lastnik štajerskega dnevnika Uroš Hakl poskrbel za svojo nepremičnino.

Od junija je lastnica poslovne stavbe v centru Mariboru, kjer je na naslovu Ul. slovenske osamosvojitve 2 uredništvo Večera, družba 2HT invest, svetovanje in storitve d.o.o., podjetja s sedežem v ljubljanskem predelu Polje, na naslovu Lajovčeva ulica 8, Ljubljana – Polje, razkrivajo javni registri. Iz aplikacije geodetske uprave je razbrati, da ima podjetje, v lasti katerega je mariborska poslovna zgradba, kjer je sedež Večera, sedež v krajni vrstni hiši v ljubljanski stanovanjski soseski, katere vrednost geodetska uprava ocenjuje na nekaj več kot 183 tisoč evrov. Edina lastnica hiše, ki je obtežena s sto tisočaki potrošniškega hipotekarnega kredita pri Banki Sparkasse, je Bojana Pretnar Todorović. To je postala leta 2018. Listina, ki je podlaga za vpis, pa je, kot izhaja iz zemljiške knjige, “pogodba o priznanju lastninske pravice z dne 07.01.2015 NZ Pogodbe o priznanju lastninske pravice in darilne pogodbe med zakoncema opr. št.: SV 15/15.” Prej sta bila (so)lastnika še Sašo Todorovič i družba Liveo.

Sprememba se je zgodila letos junija, ko je Okrožno sodišče v Mariboru sprejelo sklep, del objavljamo v nadaljevanju, da se družba Večer skupina preimenuje v 2HT invest, naslov pa se iz Ulice slovenske osamosvojitve 2 v Mariboru prenesene na Lajovčevo v Ljubljano.

Večer Skupine iz Maribora ni več, zdaj je v 2HT invest.

Lastniki 2HT investa so dva Hakla, Boris in Uroš, oče in sin, ter Sašo Todorovič, ki so torej lastniki poslovnih prostorov, v katerih delajo Stepišnik in njegova ekipa. Lastniške povezave 2HT pa najbolj pojasni mreža, pridobljena iz aplikacije Gvin, v nadaljevanju.

V aplikaciji Gvin najdemo tudi podatek, da skupna vrednost nepremičnin v Mariboru v lasti družbe 2HT invest presega 1,4 milijone evrov. Kar je ocena geodetske uprave, tržna vrednost bi bila v primeru prodaje bržkone višja. Nepremičnina je razdeljena na sedem poslovnih prostorov, shrambo in kurilnico.

Vir: Gvin.

Zamljijška knjiga sicer pokaže, da so nepremičnine obtežene s 465 tisoč evri hipotekarnega kredita pri Deželni banki Slovenije. Vrnjen mora biti konec marca 2021.

Lani je mariborska predhodnica družbe 2HT invest Večer Skupina ustvarila 761.694 evrov čistih prihodkov. Kar je znaten padec glede na leta prej, več v spodnji tabeli.

V družbo 2HT invest oziroma Večer Skupino so se v preteklosti zlile mnoge druge. Celoten izpis iz Ajpesa si lahko ogledate Ajpes 2HT invest, zanimivejše poslovne dogodke iz izpiska od leta 2015 pa v nadaljevanju.

The post Kako se je nepremičnina, v kateri v Mariboru delajo Večer, junija “preselila” na naslov v Ljubljani, Skupine Večer pa ni več appeared first on skandal24.si.

Foto: Arhiv Nova24tv

Stročnice so neločljivo povezane s časnikom Večer, štajerskim časopisom v lasti prekmurskega tajkuna Uroša Hakla. Pri časopisu že leta izbirajo Bob leta, ko v Maribor iz Ljubljane vabijo politike, da se Hakl z njimi rokuje pred kamerami, kot denimo z Mirom Cerarjem. Brskanje po arhivih pa nam razkrije še več. Večer sicer ni stročnica, je pa opora zanjo, a ne ravno trhla. Tako je leta 2015 na portalu Fokuspokus zapisal Marko Crnkovič.

Če ste mlajše generacije ali imate polno glavo pomembnih informacij in za manj pomembne nimate spomina, vas najbrž zanima, kdo je ta Crnkovič. Gre za slovenskega novinarja, ki je včasih z uličnih plakatov poudarjal, da raje piše kot misli, posebej znan pa je postal, ko je razglasil osebni stečaj. Spletni portal Pozareport je izbrskal podrobnosti Crnkovičevega osebnega stečaja in ga strnil v zapis: “Njegovi dolgovi znašajo skoraj 150 tisoč evrov, natančneje 148.674,95 evra, brez obresti, pri čemer najvišji znesek odpade na neplačano preživnino in davke. Kar pomeni, da Marko Crnkovič denar dolguje ne samo davkoplačevalcem, ampak tudi svojim otrokom! Žalostno.”

No, danes se je ta zadolženi in bankrotirani Marko Crnkovič kot kakšna stročnica naslonil na trhlo fižolovko – in Večer mu daje kruh, več pa preberite s posnetka spletne strani Večera spodaj.

Foto: vecer.com

Modrovanje o trhli fižolovki, na katero se je sedaj sam naslonil, je sicer del Crnkovičevega daljšega zapisa, katerega navdih je očitno našel v odpuščanjih na Večeru.

Izbrali smo nekaj posebej modrih Crnkovičevih pogledov na Večer, zmanjševanje števila zaposlenih in lastnika Uroša Hakla.

1. Če misli resno, da nadaljnih odpuščanj ne bo, ni naredil nič.

Foto: Fokuspokus

2. Zakaj solidarnost? Služba je služba.

Foto: Fokuspokus

3. “Večer ni “steber”, Večer je trhla fižolovka”. Zataknite si osrednji status za klobuk.

Foto: Fokuspokus

Politična pomembnost in Uroš Hakl, ki se pred kamerami rokuje s politiki?

Večer je trhla fižolovka, pravi fižolek Crnkovič, znano pa je, da stročnice napenjajo.

The post Fižolček Marko Crnkovič, preden se je oprijel Večera, ki mu daje kruh, o Večeru: “Večer ni “steber”, Večer je trhla fižolovka” appeared first on skandal24.si.

Novinarji so bili vidno razočarani, ker je štab Zorana Jankovića pripravil izjavo ob razglasitvi rezultatov lokalnih volitev kar zunaj – in za piko na i je bilo mrzlo kot v Sibiriji!

Medtem ko se je večina političnih strank odločila, da pripravi izjavo ob razglasitvi rezultatov lokalnih volitev znotraj štabov oz. sedežev političnih strank, pa se je Zoran Janković odločil, da pusti novinarje kar zunaj, na mrazu. Morda se je želel na tak način maščevati tudi vsem tistim, ki smo o njem pisali izključno resnico in razkrivali afere za afero. A dejstvo je, da v tople prostore njegovega štaba niso pustili niti drugih novinarjev – topel prostor je bil rezerviran le za njegove vplivne prijatelje. Tako se je novinarka Večera odločila, da gre pogledat v štab (beri: se gre pogret, saj je zunaj tisti dan zmrzovalo), a je bila že manj kot v minuti nazaj na mrazu. Res je, tako ravna Janković z novinarji – meče jih iz štaba, za piko na i pa jih pusti kar zunaj, na mrazu. Zanimivo, Večer o tem ni poročal.

Se pri Večeru Zorana Jankovića bojijo, ali je njemu pač vse dovoljeno?

Drugi škandal pa je sledil le nekaj trenutkov kasneje, ko se je pojavil Janković. Potem, ko je dal izjavo, se je šel kakor sprehajat po Dvornem trgu, fotografi pa so mu sledili. In takrat je počilo! Med sabo sta fizično obračunala dva fotografa in vmes razbila celo neko steklo, da so bile po tleh črepinje. In vse to menda zgolj zato, ker mu je drugi “skočil” v vidno polje. Očitno je, da so bili v Jankovićevem štabu ključni ljudje (med njimi tudi nekateri novinarji), “na nož”, panika, ali ga bo premagal Anže Logar, pa na najvišji stopnji.

“Daj, ubij tega.”
To pa nista edina incidenta, ki bi se zgodila v Jankovićevem štabu. Spomnimo samo na grožnje njegovega sina Jureta Jankovića novinarju Financ Jaki Elikanu leta 2010 – po pisanju časnika naj bi se mlajši Janković nagnil k prijatelju, pokazal na Elikana in dejal: “Daj, ubij tega.” O grožnji Jankovića Elikanu so se razpisali številni mediji, celo spletni portal RTV Slovenija. “Po poročanju spletnih Financ, ki podrobno opisujejo incident, se je pet novinarjev po razglasitvi izidov sprehodilo po mestu do lokala, kjer je zmago praznoval Zoran Janković. Na vratih lokala se je pojavil mlajši županov sin Jure Janković s prijateljem. Elikan se mu je približal, in ko ga je Jure Janković opazil, se je nagnil k svojemu prijatelju in rekel: “Daj, ubij tega.”,” so zapisali. Razpisal pa se je tudi Uroš Urbas, ki je bil pri dogodku tudi sam navzoč – ta je zapisal, da sta oba z Elikanom omenjene besede razumela kot grožnjo. V ta prepir pa se je vpletel še Zoran Janković, ki je “novinarja poskušal pomiriti in pojasnjeval, da je sin malce preveč pogledal v kozarček,” piše spletni portal nacionalne televizije. Elikan je napad prijavil celo policiji.

The post Škandal pri Zoranu Jankoviću ob razglasitvi rezultatov volitev! Najprej so jo vrgli iz štaba, nato še pretep! appeared first on skandal24.si.

Padca prodanih naklad, zaradi katerih naj bi se medijski hiši Dnevnik in Večer združili, naj bi s seboj prineslo tudi odpuščanja novinarjev.

Novinarji v uredništvu Večera, katerega odgovorni urednik je Matija Stepišnik, slabe poslovne rezultate že čutijo na svoji koži. Povedali so nam, da so jim že nižali plače, nekaterim celo za 20 odstotkov.

In medtem ko so prve žrtve slabega poslovanja navadni novinarji, se lastnik Večera Uroš Hakl še vedno lepo debeli in uživa v razkošju. Njegova družina si je pred dvema letoma za 307 tisoč evrov omislila vikend v Triglavskem narodnem parku, poglejte ga na povezavi, To ni Haklova edina nepremičnina za užitek, imajo še eno na hrvaškem otoku Krk. Sosedje pripovedujejo, da so jo pred leti kupili “na keš.”

Lastnik Dnevnika je tajkun Bojan Petan, ki je moral zaradi spornega lastninjenja Term Čatež pred sodnika, s skupino DZS pa je ustvaril založniško-medijsko-turistični imperij, ki obvladuje deleže v precej pomembnih slovenskih podjetjih, ko so Terme Čatež in Marina Portorož ter časopis Dnevnik in podjetje Delo prodaja. Ko je letos marca pričal pred parlamentarnimi preiskovalci, ki so ugotavljali vzroke in odgovornost za bančno luknjo, je javnost izvedela, da na dan zasluži kar 1861 evrov neto. »Vodenje štirih firm s 1000 pritiski« po besedah Petana prinese tudi to, da se človek praktično odpove družinskemu življenju. Kar je nekoliko privlečeno za lase, saj tudi žena Petana Ada de Costa Petan sedi v nadzornih svetih njegovih firm, tako da z okrnjenim družinskim življenjem najbrž ni toliko težav. Petan se menda rad druži tudi z mladimi kolegicami.

Podobno kot odgovorni urednik Dnevnika Darijan Košir, ki se je v času, ko je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, toliko družil s sodelavkami, da je druženje (šušljalo se je, da v motelu na obrobju Ljubljane) obrodilo tudi sadove. (Bivšo) ženo in družino pa je zmenjal za sodelavko.

The post Združevanje Dnevnika in Večera: med Stepišnikovim novinarji že prve žrtve appeared first on skandal24.si.

Cerarjeve besede o načelni vladi se kaj hitro razblinijo kot milni mehurčki, ko pogledamo, kako so člani njegove vlade, predvsem Dejan Židan, izkoristili možnost, da so pri koritu in svojim rojakom, predvsem nekdanjemu šefu Stanku Polaniču, omogočili milijonske zaslužke na njegovih podjetjih. Pod Cerarjevo vlado se odlično godi tudi Urošu in Borisu Haklu, sinu in očetu, ki sta s Polaničem sorodstveno povezana, pregledali pa smo tudi “stare zaloge”, ki so si jih nagrebli še v času Pahorjeve vlade. Očitno je, da denar iz t.i. pomurskega zakona, kar 272 milijonov evrov!, ni šel izključno za razvoj regije, ampak se je porazgubil tudi po različnih žepih prekmurskih tajkunov. Denar iz državnih poslov pa nato uporabijo za prevzeme medijev, saj je družina Hakl lastnica časopisne hiše Večer, navijaškega glasila Židanove stranke SD.

Družina Hakl predstavlja del prekmurske hobotnice, njene lovke pa sežejo vse do najvišje državne politike. Sin Uroš Hakl se ukvarja z mediji, oče Boris pa je del močne gospodarsko politične elite. Da to drži, priča revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega izhaja, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili, piše v poročilu. Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno.

Kar 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni bilo uporabnega
Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. V enem od aneksov je bilo namreč določeno, da je podlaga za izstavitev računa “v vrednosti 80 odstotkov od pogodbene vrednosti za vzpostavitev informacijskega sistema in migracije starih podatkov prevzemnega zapisnika o funkcionalnem delovanju modula za zdravila in z njim povezanih modulov ter modula v produkcijskem okolju.” Hkrati še piše, da v prevzemnem zapisniku, da bo izvajalec odpravil odstopanja v modulu, medtem pa so v podjetju že izstavili račun v višini 103.680 evrov, ne da bi prej odpravili odstopanja. Še več, avgusta 2013 sta Agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo plačilo že izvedeno v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega.

Kdo je Haklovim uredil dober posel za malo dela?
Glede na to, da je družina Hakl visoko na družbeni lestvici s poznanstvi z najbolj vplivnimi poslovneži v Prekmurju, tovrsten posel z državno agencijo ni slučaj. Spomnimo, da je Boris Hakl svak prekmurskega tajkuna in enega najbogatejših Slovencev iz kroga Kučanovega foruma 21 Stanka Polaniča, ki je prav tako solastnik podjetja Hakl IT d.o.o. V Polaničevem podjetju Panvita d.d., ki se tudi najde med solastniki podjetja Hakl IT, pa je nekoč služboval tudi večni minister za kmetijstvo in predsednik stranke SD Dejan Židan. Za pravo politično smer v celotni zgodbi in vez s politiko pa je poleg Židana v tem delu skrbel še Andrej Horvat, nekdanji državni sekretar v Pahorjevi vladi, nato pa osumljen korupcije in storitve kaznivih dejanj. Premoženje družine Polanič so v Financah že leta 2011 ocenili na 42 milijonov evrov, nato kot 26. najbogatejšega Slovenca, imenujejo jih tudi kralji Prekmurja, ki “bogatijo z agencijskimi delavci”, redno zaposlenih v svojih družbah imajo namreč vse manj.

Da je podjetje Borisa Hakla dobilo posel na evidentno sumljiv način, se ni zgodilo prvič. Pred leti je časnik Finance pisal, da je Hakl IT dobil donosen posel z Lekarno Ljubljana brez javnega razpisa. Javno podjetje Lekarno Ljubljana je takrat vodil še razvpiti Jankovićev deček Marko Jaklič, Haklovo podjetje pa je bilo izbrano na podlagi pogajanj, saj naj bi imelo takrat izključne pravice na programski opremi.

72 milijonov evrov je delil Andrej Horvat iz Židanove stranke, ki mu KPK očita kilentelizem in skorumpiranost
Z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji iz januarja 2010, časa Pahorjeve vlade, so se nekateri pomurski in prekmurski tajkunski baroni še dodatno okrepili, med njimi izdatno ustanovitelj imperija Panvita Stanko Polanič. Pahorjeva vlada je namreč s t. i. pomurskim zakonom temu delu sicer obubožane države namenila 272 milijonov evrov neposredne državne pomoči, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, kjer je država povrnila kar 70 odstotkov stroškov novo zaposlenega. Nadalje je bila za 70 odstotkov znižana davčna osnova za plačilo davka iz dobička, denar je šel še za medpodjetniško izobraževanje, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter oskrbo s pitno vodo. Denarja je bilo na voljo dovolj, 272 milijonov evrov je na primer protivrednost okrog 1.800 stanovanjskih hiš ali okrog 20 letnih proračunov povprečne slovenske občine. To je bil tudi odličen zastonjkarski vir, poleg tega, da so za svoje megalomanske načrte denar pobirali še iz bank, ki jih zdaj saniramo vsi davkoplačevalci. Vendar, pri delitvi denarja je imel z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično vlogo tudi tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke. Takratni vladni predsednik Pahor ga je sicer kmalu umaknil z mesta vodje projektne pisarne, razlog je bilo pismo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Horvata zelo obremenjevalo. Po dostopnih podatkih so mu očitali tudi veliko mero klientelizma, osebne prijateljske zveze pa naj bi bile pokrite tudi s skorumpiranostjo pri delitvi finančne državne pomoči. Oktobra 2011 je prišlo do več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana, kriminalisti so med drugim preiskovali tudi Horvatovo pisarno v vladni službi za lokalno samoupravo.

Polanič obvladuje tudi podjetje Pomgrad, kjer je nadzornik, njegov sin Iztok pa je predsednik uprave tega podjetja. Njegov drugi sin Peter pa zastopa podjetje Panvita, mesna industrija Radgona, d.d. Že Finance so pred časom pisale, da “oče predaja žezlo sinovoma”, a to v resnici ne drži, saj iz ozadja še vedno vse niti, pa čeprav “le” kot nadzornik, vleče oče Stanko. Še posebej dobro pa se jim godi v času Cerarjeve vlade. Pomgrad ima namreč stalne prilive že ves čas, še posebej pa izstopata leti 2015 in 2017, ko mu je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nakazalo sledeče zneske:

• marec 2015: 1,3 mio evrov,
• april 2015: 1,68 mio evrov,
• maj 2015: 3,19 mio evrov,
• junij 2015: 3,48 mio evrov,
• julij 2015: 2,48 mio evrov,
• avgust 2015: 2,30 mio evrov,
• september 2015: 2 mio evrov,
• november 2015: 2,5 mio evrov,
• december 2015: 8 mio evrov.

Pomgradu pa se je odlično godilo tudi v letu 2017, kjer so na račun prav tako iz omenjenega Cerarjevega ministrstva kapljali milijonski zneski. Še posebej izstopa december 2017, ko jim je Ministrstvo za infrastrukturo nakazalo kar 4,578 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Seveda jih omenjeno ministrstvo izdatno financira tudi v letu 2018, razkriva spletna stran Erar. Poleg omenjenih zneskov jim je milijonska nakazila poslala tudi družba DARS. Kot razkriva Erar, je Pomgrad dobil posle s tem državnim podjetjem šele, ko je oblast prevzela “načelna” Cerarjeva vlada:

Uroš Hakl obvladuje medije

Hakl, Cerar

Uroš Hakl je skupaj s Sašem Todorovićem kupil časnik Večer za milijon evrov. Spomnimo, v lasti ima 40 odstotkov Večera, skupaj z očetom Borisom, lastnikom podjetja Hakl & Hakl d.o.o., ki ima v lasti 19,9 odstotkov Večera in je lastnik Zavoda PISK, Maribor in Podjetja za informiranje Murska Sobota, d.o.o. Polanič obvladuje vrsto podjetij, preko družine Hakl pa obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Poleg tega je Uroš Hakl preko Večera kupil blagovne znamke propadlega podjetja Delo Revije. Večer je tako pridobil blagovne znamke kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta. Uroš Hakl naj bi bil tudi med ovadenimi pri delitvi denarja iz t. i. pomurskega zakona, ki ga z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično odigral tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke.

Nova24TV

The post KAM GRE VAŠ DENAR? V žepe Hakla in Polaniča, pomaga pa Židan appeared first on skandal24.si.

“Če bi Slovenci spremljali samo njihove medije, bi še danes živeli v prepričanju, da živijo v Jugoslaviji,” se glasi sporočilo videoposnetka, ki naniza urednike osrednjih medijev, zaradi katerih Slovenija ne naredi preskoka med uspešne in ugledne države. Vse to spremlja jugoslovanska glasba iz nekdanjih svinčenih časov.

Tjaša Slokar Kos – urednica informativnega programa POP TV, Miran Lesjak – odgovorni urednik Dnevnika, Mojca Pašek Šetinc – urednica dnevno informativnih oddaj na RTV, Miha Lampret – direktor Radia Slovenija, Pavel Vrabec – programski direktor POP TV in Kanala A, Matija Stepišnik – odgovorni urednik Večera, Manica Ambrožič Janežič – urednica informativnega programa RTV ter Uroš Urbas – odgovorni urednik Dela so glavne tarče videoposnetka, ki jih ob spremljavi južnjaške glasbe postavlja v nekdanje socialistične čase.

Nova24TV

The post VIDEO: Glavni piškotkarji so jugonostalgiki appeared first on skandal24.si.

Priznamo, naslov smo si izposodili pri tviterašu Tomiju Naratu (@pticek2015), a odslikava vso bizarnost izbora lestvice 100 najvplivnejših Slovencev. To, da ne omenijo ženskega spola, torej Slovenk, čeprav na lestvici so, je še najmanjši zdrs.

Akcija izbora najvplivnejših Slovenk in Slovencev je pod okriljem revije Obrazi, izdaja jo še eno Haklovo podjetje pod domeno Večer – Večer Revije, potekala že drugič. Kako poteka izbor, so predstavili takole: »V žiriji, ki je sestavila lestvico 100 najvplivnejših Slovencev, je bilo 14 odgovornih urednikov, avtorjev in direktorjev iz večjih slovenskih medijev. Izbirali so v dvokrožnem postopku. Najprej so vsak zase nominirali ljudi, ki so po njihovi oceni v letu 2017 pomembno vplivali na življenje v Sloveniji ali tudi širše. Prispelo je kar 784 nominacij za 394 različnih osebnosti. V drugem krogu pa so izmed tistih, ki so prejeli dve nominaciji ali več, s tajnim glasovanjem določili lestvico 100 najvplivnejših Slovencev za leto 2017.«

Komisija

Vse lepo in prav, toda – kdo je sedel v komisiji? Žiga Turk, ki je na lestvici sicer 88., je tvitnil tole: »Vplivnejših od tistih v #Obrazi100 je 15 tistih, ki so teh 100 izbrali. Ta glavni influencerji so pa tisti, ki so teh 15 nastavili. Oz. naklonjeno prikimali njihovi nastavitvi.« Sicer smo našteli 14 članov žirije, a dejstvo je, da so najbolj zanimiva imena žirantov: Tjaša Slokar Kos s POP TV, ki je stavila na svojega šefa Pavla Vrabca (33.) in pozabila na sivo eminenco številnih afer, moža Draga Kosa; Uroš Urbas z Dela, ki je svojemu šefu, ki to, kot sam pravi, ni, Stojanu Petriču, s kolegi žiranti namenil 34. mesto; Matija Stepišnik z Večera, ljubitelj kubanskih cigar in rdečekrake zvezde, je s kolegico Katjo Šeruga, znano tudi po tem, da je ob honorarju za članek zahtevala še honorar od tistih, o katerih je pisala, lastnika Večera, Uroša Hakla, postavil celo na 43. mesto. Slednji je sicer pod drobnogledom kriminalistov zaradi domnevno sporne porabe proračunskega denarja. Da so se na lestvici znašli tudi oglaševalci oziroma njihovi direktorji, je verjetno poskrbel član komisije Aleksander Bratina kot direktor družbe Večer Revije. Njegovi tržniki so si verjetno meli roke ob sklenjenih poslih.

Član žirije je bil tudi Dejan Steinbuch, ki pa je, kot smo že pisali, rad povsod zraven. So pa bili na Večeru ponovno prijazni, ko so k sodelovanju povabili Marka Crnkoviča, človeka v osebnem stečaju (ostal je dolžan bivši ženi in državi, kaj je lahko še hujšega?). Prejeti honorar je verjetno poslovna skrivnost. Človek iz komisije, ki verjetno pozna vse in še koga več, je Tomaž Perovič, dvakrat nekdanji – kot urednik na POP TV in kot predsednik uprave Dela.

Na koncu pa še najzanimivejše ime, pravi »Doubledecker« – Peter Frankl s Financ. V spodnjem nadstropju kot član komisije in v zgornjem kot človek na lestvici. Strinjal se je, da spada na 76. mesto.

Najvplivnejši

Pustimo ob strani, ali se s to »lestvico« strinjamo ali ne, je pa pogled nanjo vsaj v nekaterih primerih zelo zanimiv. Pojdimo po vrsti: na prva tri mesta so se uvrstili trije športniki (Goran Dragić, Luka Dončić in Ilka Štuhec), vendar pa nikjer ni mogoče najti Tine Maze in še enega najuspešnejšega in vrhunskega športnika – hokejista Anžeta Kopitarja.

Presenečenje lestvice je zagotovo pevec Robert Pešut – Magnifico; uvrščen je na visoko 12. mesto. S čim si je to zaslužil, ne vemo, vemo pa (o tem smo v Škandalu24 že pisali), da je od DARS-a zaslužil 5000 evrov samo s tem, da jim je »posodil« nekaj svojih taktov za radijski spot.

Milijonarja Iza in Samo Login si tega mesta (17.) z agotovo ne zaslužita. Le kako, menita namreč, da sta se umaknila v zasebno sfero?! Če novinarji menijo drugače, pa sta sposobna sodno prepovedati tudi tisk in izid revije. Držimo pesti za komisijo, da se jim ne zgodi kaj hudega!

Maziljenec stricev iz ozadja, burkač Serpentinšek, ki se igra politika Marjana Šarca in želi svojo občino Kamnik, ki jo vodi kot župan, zaradi devetmilijonskega dolga čim prej zapustiti, je na vrtoglavem 19. mestu.

Zanimivo je, da sta Goran Klemenčič, pravosodni minister, in Zoran Janković, drug za drugim. Naključje? Niti ne, če vemo, da je Janković sodno nedotakljiv, saj je on vendar proti Janši, kot se je pohvalil v nekem intervjuju.

Primoža Cirmana, raziskovalnega novinarja v narekovajih in enega iz »trojček za ubojček« (plus Tomaž Modic in Vesna Vuković), so na lestvico verjetno uvrstili kot pomoč za promocijo njegove knjige o TEŠ6, edinem državnem projektu, pri katerem ni sodeloval propadli Zares. Da mu knjige ni napisal sam Gregor Golobič, mu ne verjame skoraj nihče …

Resnični obrazi

Zaključimo še z enim tvitom (@Rok_DS): »Če slovenska novinarska smetana resnično misli in verjame, da so tile spodaj najvplivnejši Slovenci, potem so dejanski najvplivnejši Slovenci lahko res brez skrbi.«

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post 100 najvplivnejših: “So pa našli komisijo … Joj, joj!” appeared first on skandal24.si.