Ekskluzivno razkrivamo dopis, ki so ga zaposleni na mariborskem tožilstvu leta 2015 naslovili na takratnega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ko je tožilec Niko Pušnik, ki se je te dni znašel v centru afere Sovagate, moral iskati zdravniško pomoč po pritiskih svojega tedanjega šefa, danes generalnega državnega tožilca Draga Škete.
Pismo je sicer anonimno, podpisano “Zaposleni,” v njem pa so opisane težave, ki so za pušnika nastopile, ko je v zadevi Kangler in Vamar ocenil, da ni elementov kaznivega dejanja in odstopil od pregona: “Od tega trenutka pa so nastale težave. Prišlo je do konflikta med vodjo in Pušnikom, saj ga je Šketa napadel, da ne bi smel odstopiti od pregona. Ne samo to, Šketa mu je celo sporočil, da so usmeritve od generalnega in sicer Fišerja takšne, da je treba v zadevi Kangler vztrajati za vsako ceno.”
Šketa podal predlog za kazenski pregon
Za odziv smo na očitke, zapisane v pismu, zaprosili tudi Draga Šketo, danes generalnega državnega tožilca, na katerega smo naslovili naslednaj vprašanja:
– Ali drži, da ste Pušniku sporočili, da je usmeritev takratnega generalnega DT Fišerja, da je treba v zadevi Kangler vztrajati za vsako ceno?
– Ali vam je Fišer to usmeritev sporočil pisno, ustno, na kakšen drugačen komunikacijski način in kdaj?
– Ali ste bili seznanjeni, da je vaš podrejeni tožilec Pušnik zaradi vašega ravnanja iskal zdravniško pomoč? Kako ste kot nadrejeni ravnali po tem dogodku?
Pojasnila Škete objavljamo v celoti:
Spoštovani,
glede vaših vprašanj, ki ste jih naslovili osebno name, zanikam vse navedbe v zvezi s pritiski, ki naj bi jih jaz osebno oziroma vodstvo državnega tožilstva kadarkoli vršilo na okrožnega državnega tožilca mag. Nika Pušnika. Omenjene insinuacije najodločneje zavračam in zagotavljam, da z mojo vednostjo nanj nihče ni vršil pritiskov, niti ni sodeloval v kakršnihkoli drugih oblikah, ki bi lahko predstavljale pritisk nanj.
Na vaše vprašanje: ali drži, da sem Pušniku sporočil, da je usmeritev takratnega generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja, da je treba v zadevi Kangler vztrajati za vsako ceno ter na vaše vprašanje, ali mi je dr. Zvonko Fišer to usmeritev sporočil pisno, ustno oziroma na kakšen drugačen način in kdaj, odgovarjam, da niti v funkciji vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, niti v sedanji funkciji generalnega državnega tožilca nisem nikoli – na kakršenkoli način – napadel imenovanega okrožnega državnega tožilca. V zvezi z omenjenimi zadevami niti tedanji generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, niti sam kot vodja ODT v Mariboru nisva podala nikakršnih usmeritev, vključno s tem, da je treba v t.i. zadevi Kangler vztrajati za vsako ceno.
Pri tem ponovno izrecno poudarjam, da je državni tožilec, pri opravljanju državnotožilske službe po 3. členu ZDT-1 neodvisen, vezan le na Ustavo in zakon, kar pomeni, da mu v posamezni kazenski zadevi nihče ne sme dajati nikakršnih navodil – niti generalni državi tožilec, niti vodja državnega tožilstva. Tretji odstavek 3. člena ZDT-1 in 172. člen ZDT-1 določata, da lahko državni tožilec, ki meni, da je bila kršena njegova samostojnost, Državnotožilskemu svetu predlaga obravnavo kršitve. Državni tožilec mag. Niko Pušnik takšne zahteve ni nikoli podal.
Na vprašanje, ali sem bil seznanjen, da je tožilec Pušnik zaradi mojega ravnanja iskal zdravniško pomoč ter kako sem ravnal po tem dogodku, naj vas seznanim, da kar zadeva zdravstveno stanje in zdravniško dokumentacijo okrožnega državnega tožilca mag. Pušnika, niti državno tožilstvo kot delodajalec, niti jaz kot takratni vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, zaradi varovanih osebnih podatkov, nimamo in nikoli nismo imeli vpogleda v zdravstveno dokumentacijo zaposlenih, saj je tako določeno z
zakonom. Državni tožilec mag. Niko Pušnik pri tem ne more biti nikakršna izjema. Prav tako doslej nisem bil seznanjen, da naj bi tožilec zaradi mojih ravnanj iskal zdravniško pomoč.
Nenazadnje naj k odgovorom na vprašanje še dodam, da je na podlagi anonimnega pisma, na katerega se sklicujete, v letu 2015 stekel postopek v sklopu katerega so kriminalisti zbirali obvestila (opravljali razgovore z zaposlenimi na ODT v Mariboru). Za reševanje zadeve je bilo zaradi varovanja nepristranskosti pristojno Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti, ki me je po mojih poizvedbah o stanju zadeve obvestilo, da so zadevo zaključili po proučitvi zbranih obvestil. Med drugim tudi zaradi izjave mag. Nika Pušnika, v kateri je zanikal kakršnekoli pritiske in usmeritve.
Zaradi neresničnih navedb v zvezi z anonimnim pismom, ki ga navajate, sem tudi sam proti neznanemu storilcu podal predlog za kazenski pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja po 162. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1.
S spoštovanjem,
Drago Šketa
Generalni državni tožilec RS
, d.o.o., ki ga zastopata prokuristka Helena Miheu in direktor Aleš Prikeržnik. Odkrili naj bi jih decembra lani, Milena Trbulin iz PU Celje pa je sporočila, da so “
