Tatjana Bobnar. (Foto: arhiv Škandal)

The post Tožilstvo potrdilo: Projekt avtocestne policije je “čist” – Bobnarjeva in njeni so se očitno šli politični boj appeared first on skandal24.si.

Ali se sedaj celo v trdem jedru tranzicijske levice zavedajo, da je bila umestitev Roberta Goloba kot »novega obraza« precej kratkovidno dejanje? Njegove afere in tudi njegovo kolerično vedenje že močno presegajo celo zapuščino zadnjega »velikega maga« LDS Antona Ropa.

Spomnimo: Rop je 19. decembra 2002 po odhodu svojega predhodnika Janeza Drnovška iz vlade v predsedniško palačo postal predsednik vlade, februarja 2003 pa še predsednik LDS. Njegovo dveletno vladanje je bilo zaznamovano predvsem z držo izključevanja. Iz koalicije je nagnal SLS pa tudi zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Prav v Ropovem času je opozicija oblikovala dokaj močan strokovni svet, v civilnodružbenem sektorju pa je nastal Zbor za republiko. To je v končni fazi pripomoglo, da je kritična masa volilnega telesa premagala pasivnost in podprla alternativo na volitvah konec leta 2004. To je morda dovolj močan poduk vsem, ki menijo, da lahko sedanja opozicija samo čaka, kaj se bo zgodilo.

Postaja neobvladljiv celo za Kučana! 

Očitno se nekaj podobnega dogaja tudi s sedanjim premierjem Robertom Golobom, ki sicer velja za skrajno kolerično osebnost. Nekateri pravijo, da je kot prvi mož Gen-I tu in tam uničil celo kakšen prenosni računalnik. No, kakorkoli že, to je samo delček krute resnice, da je Golob s svojim ravnanjem spravil v zadrego celo svoje vsega hudega vajene politične botre. Tudi Milana Kučana. Eden od oglaševalsko-medijskih gurujev tranzicijske levice Leon Magdalenc je bil v svoji kolumni v Dnevniku zelo nazoren, ko je predstavljal Kučanova stališča o zadnjem dogajanju, zato so ga citirali tudi v Mladini: »Pred dnevi sem sodeloval na pogovoru, na katerem je bil osrednji gost naš prvi predsednik Milan Kučan. Na odru je povedal staro šalo, kakšna je razlika med diktaturo in demokracijo. V diktaturi volk izbere, katero ovco bo pojedel. V demokraciji pa ovce izberejo, kateri volk jih bo pojedel. Ko so se zadnji teden skoraj vsi ukvarjali s Tatjano Bobnar in z Robertom Golobom, je v zraku viselo tudi to vprašanje. Ali na vsakih volitvah res zamočimo do te mere, da izberemo volka, ki nas kasneje simbolno poje? Ali se res morajo vsi oblastniki preleviti in zamenjati dlako? Bomo res samo uboge ovce, vdane v usodo …« Ob tem seveda ni nepomembno, kako je nenadni eksodus Tatjane Bobnar iz Golobove vlade dobesedno šokiral celo uredništvo Mladine, češ, kaj nam je bilo tega treba. Zagotovo pa drži, da je bil Kučan že od vsega začetka nekoliko zadržan do Goloba – verjetno se je zavedal, kakšen karakter ima in da lahko podivjano oblastništvo uniči projekt umirjenega nadzora nad slovensko družbo. Ne smemo namreč pozabiti, da je Kučan že v osemdesetih letih kot šef CK ZKS in zagovornik »socializma po meri ljudi« zagovarjal takšen gradualističen pristop k prehodu v večstrankarski sistem (seveda po tistem, ko je postalo jasno, da z modelom SZDL ne bo mogoče prepričati opozicije), ki je zadrževal vse rokovnjaške vzorce vladanja po receptu Franceta Popita in Staneta Dolanca. Slednji je bil nekaj časa celo Kučanov mentor, a se ga je Kučan nekoliko otresel z objavo dnevnika in spominov Staneta Kavčiča, s čimer je – vsaj na zunaj –nekoliko zmanjšal neposredni vpliv komunističnih »sivih eminenc« na tedanjo politiko »sestopa z oblasti«.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije, ki je izšla danes!

G. B.

(montaža Demokracija)

The post Pozor, v novi Demokraciji o neobvladljivem šefu vlade – ga čaka prisilni jopič?  appeared first on skandal24.si.

Odstop je razumeti kot zadnje dejanje v drami javno izpovedanih političnih pritiskov na notranjo ministrico, od katere naj bi politično vodstvo države, domnevno kar predsednik vlade Robert Golob, zahtevalo hitrejše “čiščenje” kadrov, ki jih imenovala prejšnja vlada Janeza Janše. A kot opozarja strokovna javnost, je Bobnarjeva to nalogo že davno izpeljala, sedaj pa se je upirala neposrednim političnim pritiskom, za to pa v prvi vrsti plačala s podaljšanjem statusa vršilca direktorja generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in očitno tudi lastnim odstopom.

Sicer zelo nenavadno, a poročilo o tem, kdo je na njo in njenega izbranca Lindava izvajal politične pritiske, je zahteval sam predsednik vlade. Da gre za politično igrico, v kateri so stave zelo visoke, pa je že pred dvema dnevoma javno opozoril predsednik podmladka Socialnih demokratov, ki je svoj prst jasno usmeril v predsednika vlade, češ da je ravno on tisti, ki skuša politično vplivati na delo policije. Gorškova izjava je toliko pomenljivejša, saj je sin visoko rangiranega policista in očitno blizu vira informacij. Vodstvo SD in Levice se sicer v očitni politični desant na policijo ne želi vpletati, vse skupaj pa označujejo le kot “spor”.

Ministrica izpolnila obljubo

Pred dnevi se je tudi v medijih pisalo, da je ministrica za “svoj prav” pripravljena tudi odstopiti, če bo to potrebno. Med predsednikom vlade in Bobnarjevo se je pred današnjo napovedjo odvil sestanek, ki pa ni prinesel rezultatov. Sklep je bil, da se “razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije”.

Je naslednji minister za notranje zadeve Damir Črnec?

Ob vsem skupaj pa so se v javnosti pojavile naslednje insinuacije. V ozadju napadov naj bi bil nihče drug kot Damir Črnčec, trenutno državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Ta naj ne bi skrival ambicij, da sam postane notranji minister. Tudi Bobnarjevi v prihodnosti naj ne bi bilo hudega. Svoje mesto naj bi našla pri novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar, ko se bo začel njen mandat. Na kakšni poziciji točno, še ni jasno, zasedla naj bi mesto “svetovalke”.

Da obstaja možnost menjave na čelu ministrstva za notranje zadeve, je postalo jasno po tistem, ko Bobnarjeva ni uspela s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Ob tem je namignila na politične pritiske na policijo. Bobnarjeva je namreč v izjavi za medije pretekli petek poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Napovedala je, da bo na tem stališču vztrajala, četudi jo bo to stalo ministrskega mesta.

Premier Golob se je nato v ponedeljek sestal tudi z ministrico Bobnar, po sestanku pa sporočil, da se z ministrico “razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije”. O domnevnih pritiskih na policijo je zahteval pojasnila od nje in od v. d. generalnega direktorja policije Lindava in jih danes prejel.

Poročilo Lindava, ki je označeno s stopnjo tajnosti, naj bi bilo zelo podrobno, vsebovalo pa naj bi tudi konkretna imena, kdo je v času mandata sedanje vlade izvajal pritiske na delo policije. Poročilo ministrice Bobnar naj bi bilo na drugi strani bolj splošno, je poročal Večer.

Odhajajoča notranja ministrica Tatjana Bobnar bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Policija pa bo preučila možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, so dodali.

Gre za prvo ministrsko menjavo obstoječe vlade Roberta Goloba, ki je mandat nastopila 1. junija letos. Do več sprememb ekipe pa bo prišlo še po uveljavitvi novega zakona o vladi.

L. K. F., G. K. (Nova 24 TV )

The post Politični desant na policiji! – Zaradi Golobovih pritiskov Bobnarjeva napovedala odstop! appeared first on skandal24.si.

“Napad se je zgodil tako rekoč nasproti parlamenta, kjer so se mi še pred dvema dnevoma Golob, Bobnarjeva in ostali posmehovali, ko sem svaril pred nevarnostmi, ki jih prinaša multikulturalizem. Kazali so geste, ki niso niti za v hlev, potem pa se je zgodila tragedija. Upajmo, da bo državljanka Republike Slovenije preživela,” zgrožen pravi poslanec Branko Grims.

Z odstranitvijo ograje naj bi se po prepričanju ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar izboljšala varnost, ograjo pa naj bi se nadomestilo na drug način, čeprav ne vojska kot tudi ne policija nimata dodatnih zaposlenih, ki bi lahko skrbeli za varnost na meji. Kot zagotavlja ministrica, naj bi policija zagotavljala visok standard varnosti. Nedavni napad Eritrejca na Slovenko v Ljubljani pa kaže, da je skrb zaradi neobladovanja migracij in s tem povezanimi težavami, ki se pojavljajo pri neuspešni integraciji migrantov, več kot upravičena.

Če si pogledamo trend gibanja nezakonitih migrantov, lahko več kot očitno jasno razberemo, da se je porast nezakonitih migracij ter izraženih namer za prošnjo za azil začel potem, ko je prišlo do podiranja ograje. Več kot očitno je, da vlada Roberta Goloba s svojimi ukrepi podpira tihotapce, medtem pa pozablja na državljane, katerih varnost bi morala predstavljati njihovo prioriteto.

Vir: MNZ

V obdobju do konca septembra leto dni nazaj je bilo 10 tisoč prehodov, zdaj se je število povečalo na 15 tisoč (do konca prejšnjega meseca). V tem mesecu smo poslušali o 200, 300, 500 prihodih dnevno. Na podlagi takšne politike bomo kaj kmalu dosegli neslavni rekord 20.000 tisoč. Če smo bili prejšnja leta priča trendu, da je za azil zaprosilo okoli 15 odstotkov nezakonitih migrantov, sedaj zanj zaprosi 98 odstotkov migrantov, torej praktično vsi. Ti so vnaprej pripravljeni s strani nevladnih organizacij in izkoristijo to, kar jim naša država v tem trenutku nudi.

Italija zapira pristanišča za tihotapske NVO-je: bo Slovenija postala migrantski žep?

Ko obravnavamo problematiko nezakonitih migracij, se moramo zavedati dejstva, da policija zabeleži 15, mogoče 20 odstotkov dejanskega stanja. Ni pa zanemarljivo, da so oblasti v sosednji Italiji odločile, da bodo zaprle pristanišča za migrante, ki prihajajo prek morja. To seveda posledično pomeni, da bodo bolj obremenjene vse preostale poti, ki so trenutno odprte. Če imamo trenutno migrantski žep delno na Hrvaškem in v večji meri v Bosni in Hercegovini, se z vstopom Hrvaške v schengensko območje povečuje nevarnost, da bo Slovenija postala migrantski žep. Kot kaže, se svobodnjaki zaradi tega ne sekirajo kaj preveč.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar in predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Da je ograja najučinkovitejši odgovor na migracije, dokazuje denimo primer Poljske. Enako pa velja tudi za Litvo in Latvijo. Kot kaže, le v Sloveniji to naj ne bi delovalo. Na očitke, zlasti opozicije, ki ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar očita neodgovorno obnašanje pri zagotovitvi varnosti državljank in državljanov, lahko poslušamo izgovore, češ kako naj bi se s temi “neutemeljenimi” navedbami in očitki zavajalo. Bobnarjeva trdi, da se predstave o prosilcih za azil kot tistih, ki mednarodno zaščito zlorabljajo, ker zanjo niso zaprosili v prvi državi, v katero so na svoji poti vstopili, izraz nestrpnosti, usmerjen v “ranljivo” populacijo.

Prejšnji mesec je bilo zabeleženih trikrat več ilegalcev kot septembra 2021

Veliko ilegalnih migrantov prestrežejo na mejnem prehodu rakitovec v Slovenski Istri, ki jih policija in vojska skozi vas Movraž pelje v azilne centre. (Foto: L. K. F.)

Vir: Policija

Dejstvo je, da odstranitev ograje z južne meje ni bila pretehtana in strokovna odločitev, zato je tudi v praksi prišlo do poslabšanja varnostnih razmer. Kot je videti, pa vladajočim za to ni kaj dosti mar, saj so včeraj na interpelaciji podprli ministrico. Zavedajo se, da je pač treba plačati račune nevladnikom za aprilsko zmago na volitvah, kamor pa nedvomno spada “organizacija plesa” za nezakonite migrante in tihotapce. Medtem pa so prebivalci vasi Movraž, ki je najbolj na udaru, saj je tam dnevno tudi do 300 prebežnikov, ki se jih zatem namešča na avtobuse, prepuščeni sami sebi. Najmanj, kar bi morala ministrica narediti, je, da bi se odpravila med vaščane in se sama prepričala o dejanskem stanju. Lahko je biti pameten iz pisarne v Ljubljani.

Za komentar pa smo prosili poslanca Branka Grimsa: “Sam napad Eritrejca sodi v kontekst multikulti, ki nikjer na svetu ne deluje. Tudi njegova največja zagovornica – Angela Merkel, je na koncu svoje kariere morala priznati, da je multikulti popolnoma zgrešen koncept in da prinaša samo nevarnost in uničenje. Dejstvo je, da se lahkomiselno odpiranje vrat in sprejemanje ljudi, ponavadi konča z velikim razočaranjem. Ljudje, ki prihajamo iz različnih okolij, smo namreč različni ljudje in to je pri teh zadevah treba upoštevati.” Napad sam bo lažje komentirati, ko bo znanih več informacij, še meni poslanec, ki poudarja, da se je to zgodilo na kraju, ki je tako rekoč nasproti slovenskega parlamenta, kjer so se še pred dvema dnevoma Robert Golob, Bobnarjeva in ostali posmehovali, ko je svaril pred nevarnostmi, ki jih prinaša multikulti oziroma politika kulturnega marksizma.

Vsak migrant nas mesečno stane 1.970 evrov!

“Kazali so geste, ki niso niti za v hlev, potem pa se je zgodila ta tragedija oziroma napad. Upajmo, da bo državljanka Republike Slovenije preživela. Kot mi je znano, se še vedno bori za življenje v bolnišnici.” Ključno pa je tudi vprašanje ilegalnih migracij. Na tem področju so razmere zelo slabe, kar je tudi posledica slabih razmer na balkanski migracijski poti, na vrhu katere je tudi Slovenija. Z zadevo se že ukvarjajo v celotni EU. Prav tako se je v evropskem tisku pojavilo nekaj zelo kritičnih prispevkov na račun Bobnarjeve. Vsi vidijo, da se je migrantski tok bistveno povečal, približno potrojil. V Sloveniji realno število skrivajo. “Sedaj je povsem jasno, da gre za hudo manipulacijo Bobnarjeve. Vsak mesec je bila približno konec prvega tedna objavljena statistika, koliko približno znaša skupno število ilegalnih migrantov, ki so bili zabeleženi pri vdoru na ozemlje Republike Slovenije. Danes smo 16. novembra, pa podatki še vedno niso bili objavljeni.”

Kot pravi Grims, je edino število, s katerim razpolagamo, tisto, ki ga je povedal svetovalec za varnost predsednika države Boštjan Šefic, ki je navedel nekaj več kot 22 tisoč ilegalcev v dosedanjem obdobju. Zadeva prinaša s seboj velikanske težave, ki pa niso le varnostne narave. Pojavlja se vprašanje, kdo bo zadevo financiral. Vsak migrant stane slovenske davkoplačevalce mesečno 1.970 evrov na mesec. “Kar je še bolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da je Slovenija pod Golobovo vlado postala ciljna država ilegalcev, ker jih vabijo.” Za to so posebej odgovorni tudi njihovi “paravojaki” oziroma NVO-ji, ki jih v tujini izobražujejo, kaj morajo reči po vdoru na ozemlje Republike Slovenije (takoj zahtevati azil itd.). Število azilantov je v letošnjem letu večje, kot je znašalo število prošenj za azil v več letih zapored vse od velikega vala leta 2016 do letošnjega leta.

Tanji Fajon: Slovenija je že migrantski žep!

V tem obdobju je bilo število prošenj za azil manjše, kot je bilo vlog za azil v letošnjem letu pod Golobovo vlado. “To dejstvo pa zelo veliko pove, kaj se dejansko dogaja – postajamo migrantski žep na vrhu balkanske poti. Italija je, tako kot sem že pred nekaj meseci napovedal, po zmagi desnosredinske koalicije zaprla pristanišča za “šverc ljudi” pod krinko humanizma. Posledica tega pa je, da se je tok na balkanski poti še dodatno okrepil. Slovenija v tem trenutku dejansko je že migrantski žep.” Grims dvomi, da bi vstop Hrvaške v schengen bistveno spremenil situacijo. Hrvati so doslej že pokazali svoj trud in so izvrstno opravili svojo nalogo. Posledično so si želeli izboriti vstop v schengen. Vprašanje je, v kolikšni meri bo po vstopu njihova vnema upadla, ker so pod velikim pritiskom levičarskih medijev in levičarskih organizacij, celo same EU, kjer budno spremljajo dogajanje na hrvaški meji, pri čemer ne upoštevajo koristi Hrvatov, ampak koristi vdora migrantov.

“Prav zato bodo Hrvatje verjetno pogledali vstran in dopustili, da marsikateri migrant pride do slovenske meje.” Grims je že opozarjal, da se z vstopom Hrvaške v schengen ne bo nič spremenilo in da bo morda potrebno obdržati nadzor nad mejo, vendar so se mu Golob, Bobnarjeva in ostali predstavniki vladajoče koalicije v parlamentu posmehovali. Isti popoldan pa jim je prebral besede Tanje Fajon, ki je napovedala, da bo morala Slovenija zelo verjetno obdržati nadzor na meji in da Slovenija ne sme ostati migrantski žep. Svojo izjavo je podala na srečanju evropskih ministrov. “Ponovila je dobesedno iste stavke!” še pravi Grims. To pa jasno kaže na dvoličnost koalicije, kakšen obraz imajo za Slovenijo in kakšnega za Evropo. Za to lahkomiselnostjo in dvoličnostjo pa so skriti določeni politični cilji – pridobiti nove volivce, obenem pa so nevarni tako za Slovenijo kot vse slovenske državljanke in državljane.

Bobnarjeva se ne ukvarja z ukradeno premierjevo identiteto, odtokom denarja iz Gen-I, Fotopubom itd.

Dogodek, ki se je pripetil le dva dni pozneje nasproti parlamenta, pa to zelo jasno dokazuje. Grims je prepričan, da bi morala Bobnarjeva z ozirom na svoja dejanja, med drugim je javnost grobo zavajala, ko je govorila, da so bile narejene strokovne podlage za odstranitev ograje, a jo je na laž postavil njen lastni direktorat policije, ki je zapisal, da takšne podlage ne obstajajo in da takšna strokovna analiza ni bila narejena, odstopiti. Celo javno je priznala v mikrofon v parlamentu, da je javnost grobo zavajala. Gre za ministrico, ki ne raziskuje zgodb o ukradeni identiteti predsednika vlade, o odtoku denarja iz Gen-I-ja v tujino in ki ne preiskuje niti očitnega, protiustavnega pozivanja k nasilju (smrti, streljanju), ki je kaznivo po kazenskem zakoniku, kar se je pretekli petek dogajalo pred parlamentom.

 

Foto: Protestna skupščina

 

Že samo tovrstno politično hujskaštvo, še bolj pa pozivanje k nasilju, je protiustavno in kaznivo. Vendar tega Bobnarjeva ne raziskuje, policija pa ni reagirala. Ministrica pa se namesto z raziskavo kriminalnih dejanj, vključno s Fotopubom, v soboto na dan volilnega molka udeleži kongresa Svobode, ki je bil očitna in naklepna kršitev tega molka … Za spoštovanje zakona pa je zadolžena prav policija. “Takšna ministrica bi nujno, nemudoma morala oditi in to za vsak dogodek posebej. K odstopu jo tudi javno pozivam. Morda bi tudi glede na njihovo posmehljivo ravnanje že morali razmišljati o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade oziroma vlade RS. Tudi to bo prej ko slej prišlo na vrsto.” 

Sara Kovač (Nova 24TV)

(Foto: STA)

The post (NEZASLIŠANO!) Grims: “Bobnarjeva se mi je v obraz režala, dva dni pozneje pa je Eritrejec zabodel domačinko!” appeared first on skandal24.si.

Predvčerajšnjim se je notranja ministrica Tatjana Bobnar skupaj s predstavniki ministrstva in občine ter policije zaradi ilegalne migranstke problematike mudila v Slovenski Istri. Srečala se je s predstavniki KS Rakitovec in Zazid, ki mejita na Hrvaško. Vendar pa so vsi skupaj dobesedno ignorirali prebivalce sosednjega Movraža, vasi, v kateri se giblje največ ilegalnih migrantov in avtobusov ter policijskih vozil, ki jih prevažajo. Kakšen dan je tam migrantov celo 300 in več.

O dogajanju v Movražu se  številnim pozivom zaskrbljenih vaščanov MSM-mediji niso odzvali. Je pa nato javnost presenetil sinočnji TV-prispevek v Odmevih (na SLO 1), v katerem so poročali o obisku Bobnarjeve. V prispevku sta od prebivalcev nastopila le predsednika KS Rakitovec in Zazid, na izjave Movražanov smo gledalci, ki poznamo težave te vasi, zaman čakali. Zakaj so jih izpustili, ignorirali?

»Vidno smo razočarani, saj nas na srečanje z ministrico ni nihče povabil. Zelo nam je žal, da nismo imeli možnosti se srečati z Bobnarjevo, da bi ji povedali za naše težave in ji predlagali naše potencialne rešitve,« nam je danes po telefonu povedal Dušan Arko, predsednik KS Gračišče, pod katero sodi Movraž. Arko je včeraj na občino poslal dopis s predlogom KS, kako vsaj za silo rešiti gnečo z migranti, avtobusi, policijo in vojsko v Movražu. Na odgovor še čaka. Kakor čakamo mi na odgovor tako MNZ kot občine in policije, zakaj so ignorirali Movražane. Je bilo to namenoma, ugotavljajo nekateri vaščani?

Spomnimo: ilegalne migrante, ki množično prehajajo mejo pri Rakitovcu, nekatere manjše skupine se razbežijo tudi po drugih poteh in vaseh, od tam s policijskimi vozili prepeljejo v Movraž na avtobusno postajo. Ker je promet z avtobusi, delovnimi stroji, tovornjaki na tistem območju možen do le Movraža, ki leži nekaj kilometrov pod Rakitovcem, drugod so ceste ozke, ta vas ostaja zbirališče migrantov. »Za vaščane je to zelo neprijetno, posebno zjutraj, ko otroci na avtobusni postaji čakajo šolski avtobus. Odkar je toliko migrantov, jih starši vozijo sami v šolo,« povedo v  KS. Poleg tega skozi vas pelje cesta do Rakitovca, po kateri prebežnike z mejnega prehoda dnevno prevažajo s policijskimi vozili. Veliko jih pride tudi peš. »To je postalo res neznosno. Ne upamo si več se prosto gibati po vasi, do cerkve nad vasjo, na sprehode v bližnje gozdove. Neprijetno nam je jih srečevati. Tudi strah nas je, so le tujci … Otrokom ne dovolimo več na prosto. Policija jih razvaža ob vsaki uri, pozno zvečer zgodaj zjutraj, čez dan …,« se potožita vaščanki S. S. in D. H.

Žal ministrica Bobnarjeva in ostali odgovorni niso prišli v Movraž, da bi se na lastne oči prepričali in govorili z domačini, kaj se v tej lepi istrski vasici dogaja. Na srečanje  niso niti povabili medijev, speljali so ga na tiho. Drugače kot dogodek začetka odstranjevanja žičnate ograje na južni meji letos julija. Tedaj je Bobnarjeva to obesila na velik zvon.

Tokrat, v Slovenski Istri, novinarji vseh medijev nismo imeli priložnosti na mestu samem ministrici in ostalim odgovornim zastaviti vprašanja o ilegalnih prehodih meje, tudi kočljiva. Ne pozabimo namreč, da so se ilegalni prehodi pod novo vlado in po odstranitvi žičnate ograje (pa tudi zaradi evropske migrantske politike) znatno povečali, posebno na območjih PU Koper in PU Novo mesto. Policija poroča o tudi 500 in več prehodih ob koncih tedna. Vaščanka Movraža D. H. pove, da jih je bilo tudi ok. 300 na dan oziroma za pet avtobusov. Prispevek za Odmeve je po obisku Bobnarjeve pripravila TV Koper Capodistria, a je ravnotako pozabila vključiti Movražane. Na pojasnila Bobnarjeve, zakaj na srečanje v Slovensko Istro ni povabila medijev, še čakamo.

Za zdaj se poleg nekaterih domačinov Movraža angažira tudi KS, včeraj je predsednik Dušan Arko na Mestno občino Koper in v vednost ministrici MNZ poslal predlog zbirališča migrantov izven Movraža, na makadamskem obračališču ob cesti pred vasjo. Poleg tega je KS še predlagala, da bi prebežnike, ki jih peš privedejo do vasi, usmerjali po stranski poti nad vasjo, ne po cesti skozi naselje. Oboje pa bi osvetlili. Tako bi vsaj za silo umaknili prebežnike in ves promet, vezan nanje, iz vasi. Sicer so imeli 11. oktobra predstavniki vseh treh KS že eno srečanje s koprskim županom Alešem Bržanom, ki se ga Arko ni mogel udeležiti, vendar, tako je povedal, naj ne bi našli nobene ustrezne rešitve. No, državni sekretar na MNZ Branko Lobnikar je na terenu zagotavljal, da bo država poskrbela za varnost prebivalcev obmejnih krajev tudi tako, da bo na terenu vedno zagotovila dovolj policistov, a kaj, ko jih za take operacije  – tako so nam neuradno potarnali – primanjkuje. In če jih premeščajo iz drugih oddelkov, se potem njihova odsotnost tam pozna. Nekateri jim v šali pravijo, da so le še taksisti za migrante …

Na spodnji povezavi si lahko ogledate krajši video dne 20.10.2022 v Movražu:

The post (VIDEO) Ministrica Bobnarjeva in lokalna oblast ignorirajo prebivalce Movraža, ki so zaradi migrantov najbolj na udaru appeared first on skandal24.si.

Kakor poroča MMC, naj bi družba Maxi Bau in podizvajalec podjetje Legi-SGS zaradi odločitve MNZ-ja, da opusti postavitev ograje na meji s Hrvaško, utrpeli škodo, ki znaša najmanj 1,8 milijona evrov. MNZ odgovarja, da so izpolnili vse pogodbene obveznosti in plačali račune.

Družba Maxi Bau, s sedežem v Miklavžu na Dravskem polju, je bila skupaj s srbskim podjetjem Legi-SGS in njegovo slovensko podružnico izbrana na javnem razpisu za dobavo in postavitev začasnih tehničnih ovir na meji med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je pripravila vlada Marjana Šarca, še poroča MMC. Pogodba je bila podpisana 10. septembra lani, torej v času vlade Janeza Janše, vrednost pogodbenih del pa je bila dogovorjena v višini 4,4 milijona evrov.

Kot je na novinarski konferenci v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani povedal direktor podjetja Legi-SGS Sebastijan Babić, je bilo prvotno predvideno, da se bo prvo polovico od predvidenih 50 kilometrov ograje postavilo v 2021, drugo pa v 2022. Izvedba se je nato zamaknila v november, saj je morala Slovenska vojska pred tem odstraniti dovolj žičnate ograje, da je lahko izvajalec nemoteno začel postavljati panelno ograjo. Januarja letos so od MNZ-ja tudi prejeli navodila, koliko ograje morajo postaviti dnevno, in sicer od 150 do 250 metrov.

Podjetje Legi-SGS je izdelalo celotnih 50 kilometrov panelne ograje, kot je določala pogodba, do junija letos pa je bilo postavljenih 37 kilometrov ograje. Po besedah Babića gre za panelno ograjo s specifičnimi tehničnimi zahtevami, ki ni namenjena prodaji na trgu.

Dinamika del je bila izjemno hitra, notranje ministrstvo je namre ves čas trajanja 12-mesečnega pogodbenega razmerja izvajalca prosilo, da dela čim prej konča, ker se povečuje prehod prebežnikov, so še povedali v podjetju Maxi Bau.

Družbi grozi stečaj

Družba je nato 8. junija letos, po nastopu vlade Roberta Goloba, prejela obvestilo notranjega ministrstva, da naročnik nima več potreb po postavitvi in naročanju dodatnih postavitev tehničnih ovir. Zaradi nenadne in nepričakovane odločitve škodo podjetju Maxi Bau in podizvajalcu Legi-SGS ocenjujejo na najmanj 1,8 milijona evrov. “Gre za škodo, ki je naše podjetje ne more prenesti in družbi zaradi tega grozi tudi stečaj,” je po pisanju MMC opozorila Bojović.

Naročnik je družbi predlagal, da sklene sporazum o razveljavitvi pogodbe. V družbi Maxi Bau v to niso privolili, 16. junija so opravili primopredajo izvedenih del, dobavljeni material je trenutno na mejnem prehodu Imeno.

“Ko so na ministrstvu ugotovili, da od pogodbe ne morejo kar tako odstopiti, ker gre za javno naročilo, so spremenili taktiko in 4. julija poslali dopis, da pogodba ostaja v veljavi, da pa potrebe po panelni ograji ni več,” so pojasnili izvajalci. Če se bo znova pojavila potreba po ograji, bo naročnik to sporočil izvajalcu 14 dni vnaprej. Štiri dni zatem je vlada sprejela sklep, da se ograja ne bo več postavljala. Dopis z dne 4. julija je tako postal brezpredmeten, saj je postala izpolnitev pogodbe nemogoča,  so opozorili v podjetju Maxi Bau. Nato so se z MNZ še pogajali, a neuspešno, saj se slednji ni strinjal s plačilom materiala ali pa izgubljenega dobička.

Ministrstvo zavrača vse očitke

MNZ zavrača vse navedbe in očitke, pravi, da  so korektno in vestno izpolnjevali pogodbo o dobavi in postavitvi začasnih tehničnih ovir na južni meji. Nvaja, da je bilo javno naročilo oddano v skupni okvirni vrednosti 5,37 milijona evrov, z možnostjo povečanja za 30 odstotkov, za obdobje do 10. novembra letos. MMC izpostavlja še eno trditev MNZ:  “Pogodba zelo jasno določa, da MNZ kot naročnik ni obvezen porabiti celotne okvirne vrednosti sredstev, ampak le toliko, kolikor je zaporednih naročil.” Izvajalcu da so poravnali vse račune oz. pačali izplačali 3,93 milijona evrov. Dodali so, da če izvajalci ocenjujejo, da imajo iz pogodbenega razmerja še kakršne koli zahtevke, naj se z njimi obrnejo na zakonitega zastopnika države, to je Državno odvetništvo Republike Slovenije.

MNZ zaradi sklepa vlade glede odstranjevanja tehničnih ovir na meji ni več naročal novega materiala.

C. R., MMC

The post Ko Bobnarjeva naroči podiranje žičnatih ograj na meji, postavljalci naročenih panelnih ograj izgubijo skoraj dva milijona appeared first on skandal24.si.

Jože Senica, Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav, šef kriminalistov. Vir: policija.si

“Nihče ne ve, kaj je v torek Marjan Fank, nekdanji generalni direktor policije, počel z generalno direktorico Tatjano Bobnar in njenima namestnikoma Jožetom Senico in Tomažem Pečjakom in zakaj je prišel na NPU,” med drugim sporoča vir iz policije. Isti dan je bil tudi sestanek vseh zaposlenih v Upravi kriminalistične policije.

Pojasnila, ki smo jih prejeli od službe za odnose z javnostmi, objavljamo v celoti. Po informacijah naših virov je Fank sicer reden obiskovalec pri vrhu policije

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič naj bi sicer na torkovem sestanku Uprave kriminalistične policije dejal, da se bo vnaprej delalo enako, kot doslej. Kaj to pomeni za domnevno sledenje politikom, o kateri je v oddaji Tarča prvi spregovoril predsednik SD in trakrat še državnega zbora Dejan Židan, zaenkrat ni znano. Kdo naj bi sledenje operativno naročal in kaj pravi uradna policija, smo pisali na povezavi spodaj.

The post V policiji završalo, ko je ta teden (spet) prišel Marjan Fank: Uslužbenci sprašujejo, kaj je počel na NPU appeared first on skandal24.si.

Po pogovorih z viri iz policije smo generalni direktorici policije Tatjani Bobnar, njenima namestnikoma Jožetu Senici in Tomažu Pečjaku, ter v ozadju v tej garnituri menda enemu najbolj vplivnih mož v policiji Gregorju Novaku iz službe generalne direktorice, v petek poslali pet vprašanj o temah, zaradi katerih je Slovenska policija zadnje tedne na očeh javnosti. Zgodba o nadzoru politikov, ki jo je v oddaji Tarča prvi izpostavil predsednik državnega zbora in stranke SD Dejan Židan, ki je želel, da se zadeva razišče, zaradi česar je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) izvedla nadzor na policiji, z informacijami naših virov dobiva imena.

Vprašanja šefom policije in odgovore v nadaljevanju objavljamo v celoti:

1. Ali si generalna direktorica policija Tatjana Bobnar želi v prihodnosti v Zagreb na atašejsko mesto?
“Mag.Tatjana Bobnar s polno odgovornostjo opravlja naloge generalne direktorice policije, na mesto katere je bila imenovana pred dobrim letom dni in se na razpis za novega policijskega atašeja v Zagrebu ni prijavila.”

2. Namestnika generalne direktorice Jožeta Senico prosimo za pojasnilo o vsebini poravnave, ko se je moral na sodišču zagovarjati zaradi suma zlorabe položaja. Kje je bil zaposlen v času, ko je bil osumljen zlorabe? Zakaj na sodišču ni vztrajal pri obrambi, ampak se je poravnal?
“Suma zlorabe položaja ni bilo. Prijava, ki je bila podana na Specializirano državno tožilstvo, v času, ko je bil Jože Senica še direktor na Policijski upravi Celje, je tožilstvo v celoti zavrnilo. Ko je posameznik/tožitelj vložil zasebno tožbo zaradi premestitve, s katero se ni strinjal, jo je še pred začetkom sojenja na sodišču umaknil. Zato do poravnave na sojenju ni prišlo.”

Vir: policija.si

3. Namestnika generalne direktorice Tomaža Pečjaka sprašujemo o njegovi vpletenosti v osebne preiskave iz leta 2015. Naš vir trdi, da so se delale protizakonito, zato ga sprašujemo, kakšna pooblastila je imel za takšne preiskave?
“Namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak ni bil vpleten v nobene osebne preiskave, niti jih ni izvajal, niti kakorkoli deloval protizakonito. V letu 2015 je bil vodja Službe generalnega direktorja policije.”

Vir: Twitter.

4. Gospoda Gregorja Novaka iz službe generalne direktorice policije sprašujemo: – Notranji viri trdijo, da ste operativno vi naročali šoferjem prek Martina Jazbeca in njegovega namestnika Andreja Roma, naj spremljajo, kam se vozijo ministri in kaj se pogovarjajo. Kdo vam je to naročil, gospa Bobnar ali kdo drug – v tem primeru prosimo za ime tistega, ki je to naročal?
– Kdo vam je naročil, da ukažete spremljanje članov stranke SDS? Ali ste tako odločitev sprejeli sami?
– Ali poznate Teodorja Groznikarja (V vprašanjih smo ga pomotoma preimenovali v Gozdnikarja, op.p.) ?

“Gregor Novak je v Generalni policijski upravi pooblaščen za delo s sindikati in reševanje drugih pravnih vprašanj. Varovanje varovanih oseb in objektov poteka skladno s predpisi in zakonodajo, zato vse te vaše navedbe ne držijo. Teodor Groznikar je bil eden od ustanovnih članov in sekretar Združenja policistov Slovenije, zato je v policiji širše poznan.”

5. Ali drži, da policija preverja državni posel s panelnimi ograjami na meji, ki ga je dobilo podjetje iz Srbije LEGI-SGS. Ali so že kakšni izsledki?
“Policija ne vodi nobenega podobnega predkazenskega postopka v tej povezavi.”

Kdo je kdo v policiji

Vir: policija.si

The post Pet vprašanj šefici policije Tatjani Bobnar in možem iz njenega najožjega kroga, tudi tistemu, ki naj bi naročal sledenje ministrom appeared first on skandal24.si.

Medtem ko so včeraj poleg ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v parlamentu namesto vabljenega Darka Muženiča, šefa Nacionalnega priskovalnega urada (NPU), sedeli generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lidav in Lado Bradač, generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, o čemer smo obširneje poročali na povezavi, se je na Facebook strani Sinidkata policistov Slovenije pojavila spodnja objava.

Začelo se je v torek, ko so se zaradi neplačanih prispevkov na sindikat obrnili številni policisti.

Danes naj bi izvedeli škandalozno zadevo, da z vednostjo vodstva policije, vodstva MNZ in PV delavcem niso plačevali obveznih prispevkov za socialno zavarovanje. Pri tem pa se tolčejo po prsih, da so ogromno vložili v opremo.

V celoti lahko preberete tudi šokantno obvestilo Sindikata policistov Slovenije, v katerem med drugim piše “Obveščamo vas, da smo prejeli več kot 500 obvestil članic in članov ter drugih zaposlenih, v katerih je iz izpisov FURS-a navedeno, da so bila zadnja izplačila prispevkov izvedena do 1.3.2019, nato pa prispevki niso bili vplačani. Pojasnilo na spletni strani MNZ tako nima nobene osnove, glede na to, da prispevki po podatkih FURS niso bili plačani že skoraj eno leto!”

The post Kaj se dogaja v policiji?! Medtem ko so namesto direktorja NPU šefi sedeli v parlamentu, se je na Facebooku pojavilo tole appeared first on skandal24.si.

Kam je izginil Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)? Včeraj je bil med vabljenimi v državnem zboru na nujni seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, sklicani na zahtevo poslanca NSi Jerneja Vrtovca, kjer se je edina točka dnevnega reda tikala predvsem Muženiča: Odločitev Specializiranega državnega tožilstva, da na podlagi ugotovitev Nacionalnega preiskovalnega urada opusti pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh (več: Sklic). Poročali smo, da je ekonomist Rado Pezdir zaradi suma storitve kaznivega dejanja kriminaliste NPU, ki jih vodi Muženič, konec minulega meseca zaradi opustitve pregona v omenjeni zadevi naznanil Specializiranemu državnemu tožilstvu, o čemer smo pisali na povezavi.

V galeriji si lahko ogledate posneteke seje, ki so jih objavili na uradni spletni strani državnega zbora, a na med udeleženci Muženiča ne boste našli. Predsedujoči odboru Zvonko Černač je sporočil, da se Muženič ni opravičil, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je v začetku svojega nastopa povedal: “So pa danes z mano generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar, direktor uprave kriminalistične policije mag. Boštjan Lidav in mag. Lado Bradač, generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge.” Če pogledate seznam vabljenih, nihče od naštetih niti ni bil vabljen, Poklukar pa je dejal, da je Bobnarjevo in Lindava pripeljal, ker sta njegova šefa. Zakaj konkretno ni Muženiča, ni pojasnil. Zato smo že zjutraj Muženiču in policijski službi za odnose z javnostmi poslali vnekaj vprašanj, oboje v celoti objavljamo v ločenem okvirju na dnu strani.

Ne gre spregledati, kar je bilo omenjeno tudi v včerajšnji poslanski razpravi, da je prišel Muženič za šefa NPU, pod katerim je prišlo do ugotovitev, naj se pregon opusti, z mesta direktorja ene od ključnih institucij, ki bi jo moral v okviru NPU morali preiskovati – Urada za preprečevanje pranja denarja. Bobnarjeva je včeraj zatrdila, da je bil Muženič v času pranja denarja na povsem drugem delovnem mestu. Znano pa je, da kriminalistom NPU, ki so pod Muženičem predlagali opustitev preiskave, ni uspelo opraviti niti informativnega razgovora z Irancem Irajem Farrokzadehom, čeprav je bilo znano, kdaj se je mudil v Ljubljani, in je to denimo uspelo ekonomistu Pezdirju kot članu preiskovalne skupine o zlorabi v bankah.

In kot šef Urada za preprečevanje denarja je bil Muženič v delegaciji predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil v času pranja iranskega terorističnega denarja v takrat povsem državni NLB, v delegaciji, ki je februarja leta 2017 obiskala Rusko Federacijo. Čeprav na spletni strani urada predsednika republike Pahorja ob tekstu ni nobene fotografije obiska, v tekstu pa ne omembe Muževiča, je posnetek na omrežju YouTube. Pogledate ga lahko v nadaljevanju in od 30. sekunde prisluhnete tudi slovenski napovedi.

Kar, sodeč po današnjem sklicu Komisije za nadzor varnostnih in obveščavlnih služb, ki ga lahko v celoti preberete na povezavi sklic Knovs odpira nova vprašanja, saj v sklicu seje beremo, da so poslanci obravnavali primera Farrokh in Petrol in njun vpliv na nacionalno varnost v Republiki Sloveniji.

Ne gre prezreti, da je nekdanja uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika v času vlade Marjana Šarca z ruskim oligarhom podpisala posel, ki bi ga morala Sova preprečiti, o čemer je Pezdir pisal za Reporter. Petrol je 10. 9. 2019 podpisal pogodbo z rusko T Plus grupo, katere lastnik je podjetje Prenova Group, njen lastnik pa Viktor Vekselberg. Prenova in Viktor sta oba na seznamu sankcij ZDA OFAC. Sova bi zaradi nacionalnovarstvenega položaja države zadevo morala spremljati, vse skupaj pa silno spominja na dogajanje v zadevi Farrokh. Vprašanja, ki jih lahko v nadaljevanju preberete v celoti, smo posredovali tudi novi upravi družbe Petrol, a pojasnil še nismo prejeli.

The post VIDEO: Kaj se je zgodilo s šefom NPU Darkom Muženičem in kako ga je kamera posnela s Pahorjem pri Putinu appeared first on skandal24.si.