Ta trenutek verjetno najbolj razvpita slovenska javna uslužbenka Simona Drenik, ki jo javnost pozna, odkar je s kršenjem pravil arbitraže Sloveniji s klepetanjem po telefonu z arbitrom Jernejem Sekolcem povzročila sramoto, njena zadnja odmevna poteza pa je bila tožba zoper državni zbor zaradi poročila Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs), ima poleg službe v državni upravi od leta 2018 še postranski posel.

Za začetek – Simona Drenik po škandalu z arbitražnim kršenjem pravil ni ostala brez službe, ampak so jo premestili na ministrstvo za pravosodje. Zdaj je bila, kot je pred dnevi poročala Nova24tv, brez, da bi se prijavila na razpis, premeščena v Urad Varuha človekovih pravic RS, ki ga vodi Peter Svetina.

Poleg službe v javni upravi pa opravlja Drenikova še fukcijo prokuristke v zasebnem podjetju Dušan Bavdek s.p., kažejo javno dostopne evidence, v katerih se pojavlja kot Simona Drenik Bavdek. Zasebni popoldanski posel Drenikove in njenega moža, izrednega profesorja na Akademiji za glasbo, po čemer lahko sklepamo, da je tudi javni uslužbenec, je bil registriran 1. aprila leta 2018. Zanimivo pa je, da ni registriran zgolj za umetniške dejavnosti, soprog Drenikove je skladatelj, pač pa je iz registra baze Ajpes razvidno, da tudi za pravne dejavnosti. Zato gre sklepati, da pod skladateljevo blagovno znamko svoje storitve ponuja tudi razvpita javna uslužbenka.

The post Razkrivamo postranski posel javne uslužbenke Simone Drenik: dela tudi kot prokuristka appeared first on skandal24.si.

V petek smo razkrili, da ima vodja kabineta ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek Jernej Pavlič ob službi v kabinetu še popoldanski s. p. za poslovno svetovanje. Na Pavličevo popoldansko dejavost nas je v dneh, ko je država za 1,2 milijarde težak projekt 2. tir krenila po kredit k Evropski investicijski banki, opozoril vir. Ki opozarja na korupcijsko tveganje, ki mu je lahko s takšnim s.p. izpostavljeno ravnanje vodje kabineta ministrice.

Za dodajanje v vladi je seveda odgovoren predsednik vlade. Zato smo že v petek na Marjana Šarca naslovili vrsto vprašanj, ki jih v celoti objavljamo v okvirju.

Šarec do objave članka na vprašanja ni odgovil. Ko bo, bomo njegovo stališče tudi objavili.

Spomnimo, januarja se je v podobni situaciji znašla dotedanja asistentka evropske poslanke Tanje Fajon iz SD Ajda Žižek, ki je samo štiri dni, preden je nastopila službo v Šarčevem kabinetu, odprla s.p. za poslovno svetovanje. Žižkova je po prejemu vprašanj, zakaj je odprla s.p. in kdo so njeni klienti, s.p. tudi zaprla. O vsem skupaj smo pisali na povezavi.

The post Korupcijska tveganja v kabinetu ministrice Alenke Bratušek? Marjan Šarec je odgovoren, a ga (se) ne (z)gane appeared first on skandal24.si.

Plagiatorski komedijant Boris Kobal, v času vladavine Marjana Šarca najbrž drugi najbolj znani komik v Sloveniji, je po razkritju škandala, ki si ga je privoščil, ko je na natečaj za izvirno slovensko komedijo prijavil prevod dela La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja, potegnil novo poslovno potezo.

Kobal je plagiat poimenoval Profesioanlci espe, v sredo pa so uradne evidence zabeležile njegovo obvestilo, da bo v soboto prenehal opravljati dejavnost s.p.. Kobalov dopis si lahko ogledate na dnu strani.

Pri tem velja dodati, da je Kobal svoj espe registriral 12.marca 2015, novembra istega leta pa mu je v Izoli srce na odru odprl Milan Kučan. Kobal je sicer znan levičarski politični aktivist, ki si rad nadene rdečo zvezdo.

Menda obstaja publika, ki se ji zdi Boris Kobal smešen. Foto: facebook.

Ali je podpis res Kobalov, nismo preverjali.

Kulturno umetniško društvo Pod topoli, katerega zastopnik je Kobal, posluje naprej.

The post Plagiat je poimenoval Profesionalci espe, Kučanov prijetelj Kobal potegnil novo poslovno potezo appeared first on skandal24.si.

S pravno osebo sodelujem že leto in pol. Najprej sem s podjetjem sodeloval kot fizična oseba na podlagi podjemne pogodbe, sedaj sem na predlog delodajalca ustanovil s.p. in z njim sodelujem na podlagi pogodbe o sodelovanju. Ali bi mi delodajalec v podpis moral ponuditi pogodbo o zaposlitvi?

13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 2. odstavku 13. člena določa, da se razen v primerih, ki jih določa zakon, delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (kamor spadata tudi podjemna pogodba oziroma pogodba o delu in pogodba o sodelovanju), če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1. Osnovni kriterij, po katerem presojamo vprašanje obveze delodajalca delavcu v podpis ponuditi pogodbo o zaposlitvi, je tako obstoj elementov delovnega razmerja. O delovnem razmerju skladno s 4. členom ZDR-1 govorimo, če gre za razmerje med dvema strankama (delavcem in delodajalcem), ki je prostovoljno, v katerem se delavec vključi v delovni proces delodajalca, katerega predmet je opravljanje dela, ki se opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih delodajalca.

Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za delovno razmerje, je potrebno glede obstojev elementov delovnega razmerja presojati zlasti podrejenost in odvisnost delavca v odnosu do delodajalca oziroma nasprotne stranke, ob tem pa upoštevati dejstvo, da formalno poimenovanje pogodbe (v konkretnem primeru podjemna pogodba in kasneje pogodba o sodelovanju) nima prednosti pred dejanskim stanjem.

V kolikor so v konkretnem primeru izpolnjeni zgoraj opisani kriteriji, bi delodajalec delavcu skladno z določili 17. člena ZDR-1 moral izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se to ne zgodi, ima delavec možnost postopati skladno s 3. odstavkom istega člena – zahtevati od delodajalca izročitev pogodbe o zaposlitvi ali zahtevati sodno varstvo.

Primož Obreht, univ. dipl. prav.
Center za pravno pomoč d.o.o.
(iz tiskane izdaje)

The post SVETOVALNICA: Kdaj mi mora delodajalec v podpis ponuditi pogodbo o zaposlitvi? appeared first on skandal24.si.