Dan pred sejo v DZ, ko so po hitrem postopku, ki ga je izsilila vladajoča koalicija, sprejemali nov zakon o RTV Slovenija (da bi vladajoča politika spet obvladala RTV), smo opozorili na evidentne plačne razlike med novinarji (z uredniki) in drugimi zaposlenimi. Opozorili smo še, da na RTV ne delijo vsi mnenja z novinarskimi sindikati. Pretežni del tehničnih delavcev jih ne podpira.
The post Tako daleč že gre, da berganti pirkoviče po hodniku namesto z Živijo pozdravljajo s Hvaljen Jezus! appeared first on skandal24.si.
]]>Kdor ne nosi plašnic, ampak razumsko sledi poplavi objav o RTVS na socialnih omrežjih in v vseh medijih, kaj hitro lahko dojame, da je na tej javni ustanovi, za katero vsi plačujemo obvezen TV-prispevek, boj za obstanek dosedanje dolgoletne uredniške politike in ideološke agende vseh tistih urednikov in novinarjev, ki niso možine ali pirkoviči, zelo srdit.
Tako daleč že gre, da uredniki in voditelji o svoji cenzuri določenih spornih vsebin celo lažejo, da berganti pirkoviče po hodniku namesto z Živijo pozdravljajo s Hvaljen Jezus, da nekateri zlorabljajo javni zavod za osebno podporo sodelavcu (voditeljice v TV-oddajah nosijo majčke z napisom Studio City), ki mu zaradi hudih groženj določenim kolegom niso podaljšali pogodbe, da so pritiski in pozivi k odstopu »ne-naših« že vsakdanja praksa, da je blatenje slednjih (primer Vide Petrovčič) po FB ali TW nekaj povsem običajnega, zborovanja in stavke pa tudi … »Se vračamo v leto 1945? Številni (novinarji) so kot v revolucionarnem transu, kar spominja na zgodovinski slovenski razkol, ko se je hujskanje, blatenje stopnjevalo v nasilje,« je nekdo komentiral na socialnih omrežjih. Ah ne, njihova razlaga je, da bi radi RTVS samo normalizirali, mar ne?!
Da se na RTVS nenehno dogaja uveljavljanje levega političnega prepričanja (in s tem služenja vzporednemu mehanizmu), so dovolj jasno utemeljile tudi vsakotedenske Ukomove analize. Prispevke so v več primerih ocenile za pristranske, v prid le eni, levi opciji. Pa tudi padec gledanosti informativnih oddaj kaže, da gledalci in poslušalci ne sprejemajo več dosedanjega načina poročanja. Če urednik in voditeljica Odmevov brez vednosti odgovorne urednice informativnih programov cenzurirata načrtovan in že pripravljen prispevek o Golobovi plači, potem je res nekaj hudo narobe! Da pa ob tem še neupravičeno obtožita odgovornega, ki je to povedal v javnosti, je pa kaznivo in je višek sprenevedanja. Ali pa so ti ljudje samo zelo jezni in jih je strah, da se »njihova« RTV-trdnjava vendarle maje.
L. K. F.
The post Tako daleč že gre, da berganti pirkoviče po hodniku namesto z Živijo pozdravljajo s Hvaljen Jezus! appeared first on skandal24.si.
]]>The post (NEZASLIŠAN ŠKANDAL!) Nova 24TV in RTVS sta prvi in največji tarči »svobodnjakov« appeared first on skandal24.si.
]]>Po Golobovem prevzemu oblasti je absurdna vojna levičarjev proti vsemu, kar ne sodi v njihovo sprevrženo agendo, svoje zobe pokazala posebno na področju medijev. Ne samo da je njihov glavni cilj popolno prevzetje javne RTVS, s svojimi servilnimi novinarskimi aparatčiki so se podlo lotili tudi desnih medijev. Posebna tarča je Nova24TV in njen direktor ter večinski lastnik Boris Tomašič.
Brez velikih besed: Zdajšnja slovenska politika v domači medijski krajini dobesedno ne prenese in ne dovoli desnosredinsko usmerjenih medijev. Zato se poslužuje vseh vrst udarcev, da nas onemogoči. Poleg tega se na vseh ravneh, odkritih in prikritih, dogaja hud aktivizem za popoln prevzem javne RTV Slovenija.
A dokler so glavni vojskovodje proti desnim medijem zapriseženi levo usmerjeni novinarji, njihovo delovanje skoraj lahko razumemo, ko pa z najbolj nepredvideno in podlo taktiko posežejo tisti, ki so nekoč zastopali desnosredinske vrednote, postane zadeva domala sprevržena.
Tako so se tudi pri tedniku Reporter, nekdaj ugledni reviji, ki pa je po prevzemu medijskega tajkuna Martina Odlazka postala antiJanša revija, lotili medija Nova24TV. Sedaj jih namreč zanima, kdo na Nova24TV oglašuje. Z novinarskim vprašanjem so se obrnili na Pošto Slovenije; zanimalo jih je, kdaj bodo prekinili oglaševanje na naši televiziji. Razlog za prekinitev naj bi bil – po mnenju pisca vprašanj, novinarja Igorja Kršinarja – »nezaslišan škandal«, ki naj bi se v začetku meseca zgodil v oddaji Kdo vam laže.
»Škandal« je ustvarila »neodvisna« novinarka RTV Slovenija, sedaj poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, ki je del posnetka oddaje predvajala v državnem zboru (DZ) in ob tem »pretresla« Urško Klakočar Zupančič, da je z dramaturškim vložkom za 15 minut prekinila sejo.
Zrežiran škandal v DZ RS
Medtem ko se vladna koalicija utrjuje na oblasti, poskuša na vse načine diskvalificirati opozicijo in ves živelj, ki jo podpira. Sedanji predsednik vlade Robert Golob je že pred volitvami označil desno politiko za fašistično in napovedal, da bo obračunal z mediji, ki niso pristransko levi. Med razpravo konec junija, pred ustanovitvijo nove preiskovalne komisije DZ, ki bo preiskovala »politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank za zadnje volitve v DZ preko delovanja izdajateljev medijev v lasti ali delni lasti oziroma z vplivom političnih strank, članov organov strank in izdajateljev medijev v lasti subjektov iz tujine«, se je zgodil nesramen precedens v političnem obračunavanju z desnico.
Pobudnica za ustanovitev te komisije, ki bo, tako so še pojasnili, med drugim preiskovala okoliščine pri financiranju poslovanja družb NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja Založništvo in TVAdria in ali je pri tem prišlo do nezakonitega financiranja stranke SDS iz tujine, Mojca Šetinc Pašek je sredi razprave predvajala posnetek klica nekega gledalca v oddajo na Nova24TV. Ta je izražal ogorčenje nad dogajanjem v državi in delom vladne koalicije in izjavil, naj ljudje ne predajo orožja, če ga imajo. Dodal je, naj si orožje nabavijo, če ga še nimajo. No, po predvajanju tega posnetka je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v zaigranem ogorčenju prekinila sejo za 15 minut. V državnem zboru ni bilo niti enega poslanca, ki bi protestiral zoper tak način diskreditiranja medija in voditelja oddaje, in to med ustanavljanjem komisije, ki bo ta medij poskušala dokončno uničiti. »Manever vladajoče koalicije, ki je bil očitno zrežiran, je torej v tej fazi uspel,« ocenjuje poslanec SDS Davorin Kopše.
V SDS ocenjujejo, da gre pri odreditvi preiskovalne komisije za zastraševanje »nepravih« medijev in posameznih direktorjev državnih podjetij. Izrazili so bojazen, da gre za napoved vsem novim in neodvisnim medijem, da jih bodo uničili, če ne bodo delali po nareku levo usmerjene politike in gospodarstva. »Zahteva koalicije je v smislu lova na čarovnice,« so ocenili. Komisijo bo vodila Šetinc Paškova.
Za kaj je v resnici šlo?
Razburjenje Šetinc Paškove je sprožil klicatelj v eni od torkovih oddaj na Nova24TV Kdo vam laže, ki je tako komentiral aktualne politične zadeve v Sloveniji: »Ob tej naši bedasti vladi, ki jo imamo sedaj, jaz ne vidim drugega, kot da Slovenija nima več imena ‘Naša država Slovenija’, zdaj imamo novo ime – ‘Socialistična zveza delovnega ljudstva’. Jaz ne vem, kaj je to. Borba za Slovenijo se bo sedaj ponovila. Pozivam vse Slovence, da se pripravijo za boj, da nazaj dobimo Slovenijo. Tisti, ki imate orožje doma, ga ne predajte nazaj policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili, da se obračunamo. Ker tukaj drugega ni. Ker sila zahteva silo.«
Voditelj oddaje Boris Tomašič mu je odgovoril: »Jaz sem že pred časom rekel: prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli. Bojim se, da bo to res. Drugače, vidite, kaj delajo, da nas bodo podjarmili in ni zastonj Cankar pisal, da smo hlapci, če bomo to dovolili.« Nato je pozval k spremembam na bolje.
Po oddaji in pogromu Šetinc Paškove nanjo v DZ je Tomašič pojasnil, da nikoli ni pozival k nasilju, vedno je zagovarjal nasprotna stališča. Vse drugačne interpretacije so zlonamerne in so jih po njegovem sprožili svobodnjaki, ker se bojijo nezadovoljstva in mirnih shodov. »Zato me skušajo utišati. Ne bo jim uspelo.« Dodal je še, da je zanimivo, kdo vse se je prepoznal v izjavi, da so prišli s krvjo na oblast. V Gibanju Svoboda so si torej dovolili direktno napasti enega redkih resnično svobodnih medijev v Sloveniji.
»Lahko menimo, da so bile besede njegovega občinstva mestoma robate in direktne, mestoma žaljive in prostaške. Ampak ljudje so povedali, kar si v resnici mislijo, Boris Tomašič pa ni človek, ki bi jim to onemogočil. Zakaj neki? Direktne, žaljive in prostaške besede so del svobode govora kot človekove svoboščine in pravice, po drugi strani pa biti neužaljen ni človekova pravica,« so posnetek komentirali na portalu Demokracije Kavarna Hayek in nadaljevali: »To je nekaj, kar je levičarjem še danes nerazumljivo. Za kar zagotovo ni kriva Nova24TV. O tistem očitku, da je pozival k nasilju in uporu, ne bomo izgubljali besed. Vsak računalniško pismen človek lahko hitro po spletu poišče ‘protestniški besednjak’ v času Janševe vlade; lahko bo prebral ali slišal, kaj v resnici pomenita hujskaštvo in nasilje (celo v materializirani obliki). Ampak komu mar.«
Po tem zrežiranem škandalu je omenjeno oddajo Kdo vam laže, njenega voditelja Borisa Tomašiča s pomočjo Odlazkovega »pisuna« Igorja Kršinarja (kot ga imenujejo kritični opazovalci) pod drobnogled vzelo pristojno tožilstvo, ki na osnovi njegovih novinarskih vprašanj (ta po pravilih postanejo prijava) zdaj obravnava izjavo v oddaji Kdo vam laže. Inšpekcijski postopek je uvedla tudi agencija za telekomunikacijska omrežja in storitve (Akos).
»Potop« RTV po nujnem postopku
Hkrati se tudi na javni RTV Slovenija dogaja pogrom nad vodstvom in programskim svetom, ki sta bila imenovana v času Janševe vlade in se trudita pluralizirati javno RTVS. Da bi ju odstavili in to preprečili, se, kot spremljamo že dlje časa, aktivirajo vsi »njihovi« sindikati (pozor: ne gre za tri sindikate, pač pa za enega, poklicnega – novinarskega SNS, znotraj katerega je organizirana koordinacija KNS in društva DNS z istim naslovom sedeža – z namenom ustvarjanja vtisa večjih razsežnosti, kot v resnici so) z nemogočimi zahtevami po odstopu vodilnih, v bran oddaji Studio City in še kaj. Vendar deluje znotraj RTVS tudi Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije, ki pa ne podpira obravnave in sprejetja sprememb zakona o RTVS po hitrem postopku, nam je dejal njegov predsednik Tom Zalaznik.
Vlada pa je predlagala, kar je sicer v DZ spomladi predlagala že Mojca Šetinc Pašek (GS), a jo je sedaj s pobudo prehitela kulturna ministrica Asta Vrečko (Levica), da bo DZ kar po nujnem postopku spremenil zakon o RTV, s čimer bodo lahko odstavili generalnega direktorja RTV Slovenija, direktorja televizije, direktorja radia ter celoten programski in nadzorni vrh RTVS. Seveda ima o hitremu postopku sprejemanja novega zakona o RTVS vsak pameten državljan (kaj šele pravnik) povsem realno mnenje. Saj poslovnik DZ določa, da »lahko vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, ko je sprejetje zakona nujno zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«. Tako lahko upravičeno rečemo, da gre za državni udar na poslovnik DZ oziroma za zlorabo določil poslovnika DZ.
A koaliciji se mudi, da bi lahko s spremembo zakona o RTVS čim prej imenovala svoje direktorje, svetnike in posledično urednike. Vendar ima, tako poroča Siol.net, z revolucionarnim pristopom koalicije, ki bi s spremembo zakona po postopku za izredne razmere odstavila celoten vrh RTV, pomisleke zakonodajnopravna služba DZ, ki opozarja tudi na ustavno spornost ravnanja vladne koalicije. To svarilo v mnenju zakonodajnopravne službe sta podpisali Mira Palhartinger in vodja ZPS Nataša Voršič, še poroča Siol. Vendar je malo verjetno, da bo to kaj vplivalo na poslance koalicije, ki hiti, da bi čim prej prevzela vodenje RTVS in tja nastavile svoje ljudi. Pričakovano je DZ na ponedeljkovi izredni seji, ki jo je zahtevala SDS, odločil, da bo predlog vladne novele zakona o RTVS obravnaval po nujnem postopku.
Klub vsemu pa se lahko precej zaplete z referendumskimi postopki. Pobudo za referendum bo namreč zagotovo vložila poslanska skupina SDS.
Vladajoča koalicija skuša s protiustavnimi manevri po hitrem postopku zamenjati sedanji programski svet RTV Slovenija in s tem posledično tudi vodstvo osrednje medijske hiše.
Levičarski medijski stroj v akciji
Dodatno razburjenje levičarskega medijskega stroja je v zvezi z Nova24TV minule dni povzročila novica, da je Tomašič postal največji lastnik te televizijske hiše. Iz lastništva so namreč izstopili madžarski lastniki. Četudi s poslom ni oškodoval slovenskih davkoplačevalcev (tako kot denimo Martin Odlazek, človek, ki je za več milijonov zadolžil slovenske davkoplačevalce, saj so nekatera njegova podjetja pristala na Dutb), se zgražajo, češ, kje je Tomašič dobil denar. »Kje je dobil denar, je njegov problem in donedavnih lastnikov, ki bodo dobili kupnino. Posel je bil sklenjen med dvema zasebnikoma, kar ni ne stvar države ne drugih medijev. Res je. Tomašič nima ne gradbenega zaledja, ne smetarskega, ne zaledja žilnih opornic, njegova osnovna dejavnost bo medijska. To je za levičarje sumljivo, ker očitno vedo, kako težak je založniški kruh, če si prepuščen trgu in za seboj nimaš stricev globoke države, ki delujejo po načelu – za tuj denar na svoj račun,« ob tem poudarijo na portalu Demokracije Kavarna Hayek.
»Javna RTV očitno postaja režimska«
»Pod krinko utemeljitve, da bi se zavarovala varnost države in odpravile nepopravljive posledice za njeno delovanje, so se zatekli k najbolj brutalnemu napadu na sedanje zakonito delovanje in poslovanje javnega zavoda. Gre za precedenčen primer, ko se za potrebe vladajoče politike želi v popolnosti podrediti javni medij. Žalosten dan za medije in žalosten dan za demokracijo. Iz omenjenega primera se vidi, kako nestrpna je oblast, ko gre za prevzem javnega medija. Javna RTV očitno postaja režimska,« dogajanje ocenjuje eden od najbolj napadanih novinarjev in urednikov RTVS Igor Pirkovič.
»Uzurpacija javnega medija, ki ga plačujemo vsi«
Novinar, publicist in nekdanji svetovalec ministra za kulturo Vaska Simonitija, Mitja Iršič pa je prepričan, da se vladajoči koaliciji in družbenopolitičnim delavcem, ki jo podpirajo, očitno izredno mudi, da si znova podredijo javni medij, ki ga dojemajo kot svoje zasebno PR-trobilo, že odkar obstaja država. »Gre seveda za popolno uzurpacijo uredniških in programskih odločitev javnega medija, ki ga plačujemo vsi. Vsakršna deviacija od enopartijske linije, ki ji RTV sledi že od začetka obstoja (ne pozabimo, da je nastal kot trobilo enega najbolj krutih komunističnih režimov v zgodovini), je nesprejemljiva. Jasno je, da gre toliko za depolitizacijo, kot gre v Ukrajini za denacifikacijo.«
Pogrom tudi nad Urbanijo
Nazadnje je tekel postopek izbire in imenovanja novega direktorja TV Slovenija. Na razpis sta se prijavila Patrik Greblo in Uroš Urbanija. Programski svet je v postopku dajanja predhodnega soglasja z absolutno večino glasov podprl Urbanijo. Ali ga je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough tudi imenoval, pred oddajo članka v tisk nismo izvedeli. Se je pa tudi na to odločitev programskega sveta in vodstva RTV usul plaz nestrinjanja, pritožb, celo političnega zmerjanja. Urbanija je namreč bil direktor Ukoma, ki je v času Janševe vlade delal analize novinarskega poročanja v televizijskih in radijskih oddajah, ki so marsikaterega do sebe nekritičnega novinarja zmotile.
Boris Tomašič: »Nikoli nisem pozival k nasilju, vedno sem zagovarjal nasprotna stališča. Vse drugačne interpretacije so zlonamerne in so jih sprožili svobodnjaki, ker se bojijo nezadovoljstva in mirnih shodov. Zato me skušajo utišati. Ne bo jim uspelo.«
L. K. F.
(Foto: montaža Demokracija)
The post (NEZASLIŠAN ŠKANDAL!) Nova 24TV in RTVS sta prvi in največji tarči »svobodnjakov« appeared first on skandal24.si.
]]>The post Stavkajoči kričači na RTV imajo plače, o katerih lahko nerežimski novinarji samo sanjajo appeared first on skandal24.si.
]]>Pomembno je povedati, da se z zahtevami novinarskega sindikata, med katerimi je prioriteta čimprejšnja sprememba zakona o RTV (spremembo so sicer v DZ na izredni seji potrdili minuli četrtek, vendar je pričakovati, da jo bo opozicija vložila v ustavno presojo ali sprožila postopek za referendum), ne strinja Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS). Zakaj, bo jasno v nadaljevanju. Po trditvah tega sindikata plače novinarjev niso nizke, kot je morda razumeti iz zahtev stavkajočih sindikatov novinarjev na RTV, v povprečju so precej višje od plač drugih primerljivih poklicev. Plačni razredi novinarskih delovnih mest presegajo uvrstitve primerljivih delovnih mest javnih uslužbencev v državi, kar je v analizi pred leti ugotovil sektor za plače na ministrstva za javno upravo, vendar o tem nihče ni nič poročal, dodajajo.
Dve tretjini najbolje plačanih na RTV so novinarji
Kakor pojasnjujejo v SDRS, v katerem je večinsko združen ustvarjalsko-tehnični kader radiotelevizije, je bilo med najvišjimi izplačanimi plačami na RTV, ki so bile javno objavljene novembra in decembra 2021, na seznamu prvih 50 najvišje plačanih kar 29 novinarjev. V aprilu in maju pa 25 od 50. Če je na RTVS zaposlenih 2142 uslužbencev (po podatkih iz junija 2022) in je od tega 607 novinarjev (28,34 odstotka), jih je slednjih 50–58 odstotkov na seznamu med »top 50« po izplačilu.
Po javno objavljenih bruto plačah za november 2021 z dodatki na delovno dobo (glej Siol.net: https://siol.net/novice/slovenija/rtvs-razkril-place-zaposlenih-tokrat-z-vsemi-dodatki-575992 ) se 50 najvišjih plač giblje med 5071 in 4157 evrov. Neuradno pa smo pridobili še podatke za majske novinarsko-uredniške plače, izplačane v juniju 2022, pri katerih na prvi pogled ni večjih razlik: prvih 50 najvišjih se giblje med 5260 in 3430 evrov bruto. Za te podatke kot tudi za nekatere druge smo seveda tudi zaprosili službo za stike z mediji RTV Slovenija, a njihov odgovor še čakamo.
Neuradni izračuni o povprečni majski bruto plači
Ob tem je zanimivo pregledati še nekaj izračunov sindikata. Recimo o povprečni majski bruto plači: ta je za novinarje (vključno z odg. uredniki) znašala 2288 evrov (kar je 19,86 odstotka več od povprečja zavoda).
Povprečna izplačana bruto plača za druge sodelavce (vključno z vodstvom) pa je znašala 2111 evrov (kar je 7,72 odstotka manj od povprečja zavoda).
Natančneje: povprečna izplačana bruto plača novinarjev je bila 29,88 odstotka višja od povprečne plače drugih delavcev.
Pa še: 27,99-odstotni delež zaposlenih so novinarji (z uredniki), ti so dobili izplačane 33,78 odstotka plačne mase, preostalih 72,01 odstotka zaposlenih pa 66,22 odstotka plačne mase.
Razlike v plačnih razredih (PR)
Za novinarska delovna mesta znaša povprečje osnovne plače (brez napredovanj) vrednost 41,56 PR, brez upoštevanja odgovornih urednikov (16 oseb) pa 41,21 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje za vse novinarje 45,19 PR, brez odgovornih urednikov pa 44,84 PR.
Za nenovinarska delovna mesta (DM drugih sodelavcev) znaša povprečje osnovne plače (brez napredovanj) 33,48 PR, brez upoštevanja vodstva zavoda (14 oseb) pa 34,19 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje za vse druge sodelavce nenovinarje 38,84 PR, brez vodstva zavoda pa 38,60 PR. Za novinarji zaostajajo v povprečju za od 21,72 do 24,24 odstotka.
Sindikatu delavcev radiodifuzije Slovenije se zdi za poudarek razlik pomembno še dejstvo, da je samo 17 novinarjev od 607 uvrščenih na delovno mesto z osnovnim PR, ki je nižji od povprečja zavoda, drugih takih sodelavcev, ki niso novinarji, je 716.
Prag minimalne plače ta čas znaša 1074,43 evrov ali 23,74 PR; sodelavcev, ki so potencialno pod minimalno plačo (če ne bi prejeli dodatkov), je 35, potencialnih takih delovnih mest (če bi bili sodelavci zaposleni na novo, npr. brez delovne dobe) pa je 138, še ocenjujejo naši sogovorci v sindikatu.
Za nenovinarska delovna mesta, ki so po zahtevnosti uvrščena od tarifne skupine 7 dalje (dipl. in univ. inženirji, magistri in doktorji, brez vodstva zavoda), znaša povprečje za osnovno plačo (brez napredovanj) 37,46 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov pa znaša njihovo povprečje 41,93 PR. Za novinarji zaostajajo v povprečju od 10,78 do 13,67 odstotka.
Zahteve stavkajočega novinarskega sindikata
Stavkovni odbor novinarskega sindikata med drugim želi doseči naslednji dogovor o kadrovski politiki: zagotovitev zadostnih kadrovskih kapacitet za izboljšanje delovnih razmer in organizacijske klime; ohranitev delovnih mest in zaposlenosti ter nadomeščanje zaposlenih, ki se bodo upokojili do leta 2024; zahtevajo začetek takojšnjih pogajanj za dogovor o razvojni in kadrovski politiki 2022–2024; zahtevajo še razporeditev zaposlenih na delovna mesta in v plačne razrede glede na delovne naloge, ki jih dejansko opravljajo; zahtevajo zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice: zahtevajo pogajanja o spremembah in dopolnitvah zavodskih kolektivnih pogodb za zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice in zahtevajo plačan in upoštevan čas priprave za delo.
Na te njihove zahteve predsednik SDRS Tom Zalaznik ocenjuje: »Kar se tiče zahtev, izrecno ne zahtevajo višjih plač zase, ob vsem, kar že počnejo, bi bila dodatna zahteva take vrste zares neokusna. Zahtevajo pa razporeditev zaposlenih na ustrezna delovna mesta skladno z delom, ki ga opravljajo – v tem delu bi lahko šlo tudi za novinarje; spomnimo, da je bilo v zvezi s tem sproženih že nekaj odmevnih sodnih primerov (npr. Šetinc Pašek, Carl …). Ali pa morda za nekaj njihovih članov nenovinarjev, ki so se jim vmes naivno pridružili. Postopke sistemskih preverjanj skladnosti pogodb o zaposlitvah z dejanskim opravljanjem dela sta pred leti zahtevala SKUU (Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev) in SDRS, pozneje pa se jima je pridružil še svet delavcev. Zdi se, da za zdaj pri novinarjih ni pretiranega zanimanja za postopke preverjanja ustreznosti pogodb, kar pa je logično – večinoma imajo pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta z uvrstitvami v visoke plačne razrede, delovna mesta za zahtevnejša dela in naloge torej, pogosto celo za zahtevnejša, kot jih v resnici opravljajo, in pri tem posledično za solidno plačo. Se pa vseeno vsake toliko časa najde posameznik ali posameznica, ki se primerja s katerim od svojih sodelavcev in upravičeno ali ne meni, da bi moral za enako delo dobiti enako plačo, kar je seveda razumljivo, če daš enemu več, bo to zahteval še drugi. Oba omenjena nenovinarska sindikata (SKUU in SDRS) sta že od prejšnjega direktorja zahtevala sistematično prevetritev kataloga delovnih mest, metodološki preizkus vrednotenja in izdelavo ustrezne sistemizacije – no, to je od njega zahteval tudi nadzorni svet, pa nič od tega. Pripravljali smo se, da se zahtevnega projekta lotimo v novem mandatu, pa vse kaže, da tudi iz tega ne bo nič. Velike razlike bodo obstajale še naprej, pri tem pa je nujno poudariti, da ne gre vsega metati v isti koš in da velike razlike obstajajo tudi med novinarji samimi, med uredništvi in med enotami.«
Mar res primanjkuje novinarjev?
Novinarski sindikati so med svoje komentarje o upravičenosti stavke še zapisali: »Hkrati se v številnih enotah soočamo s pomanjkanjem kadra, tudi tehničnega, kar je privedlo do preobremenjenosti, na kar so številni člani opozorili v anketi, ki smo jo v začetku leta izvedli v sindikatu.«
Če se je število novinarjev ob podobnih programih in obsegu dela (po njihovih trditvah je zaradi ukinjenih oddaj ta celo manjši) v zadnjih osmih letih povečalo za dobrih 23 odstotkov, je mogoče sklepati, da jih ni premalo, še ocenjuje Zalaznik. »Poznamo primere, ko v manjših oddelkih ali uredništvih novinarji delajo zares veliko in v marsikaterih primerih tudi za bistveno manjšo plačo od ’zvezd TV-infa’. In če drži trditev glavne ’aktivistke’, da eni izgorevajo, pomeni, da drugi delajo toliko manj. Zaključek je enostaven – organizacija dela ni primerna, delo ni pravilno razporejeno, sistemizacija je neustrezna. Zagotovo pa je marsikaj od tega tudi posledica izostanka ’normativov’, ki so jih pred leti izdelali štirje novinarski izvedenci, vsebina skomunicirana, svet delavcev jih je potrdil, pred sprejetjem pa je Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS sprožila protest, zagnala tak vik in krik, da jih je takratni generalni direktor spravil nazaj v predal. Če jih niso vrgli proč, ležijo tam še danes,« sklene Zalaznik.
Zalaznik komentira tudi izrecno zahtevo novinarskih sindikatov o plačanem in upoštevanem času priprave za delo: »Lepo prosim! Tisti, ki delajo premalo, ves čas ’leerlaufa’ štejejo v pripravo ali pa kar v mesečno kvoto. Priprava na delo je kategorija, ki gre z roko v roki z delovnimi normativi. Dokler jih ni in jim novinarski sindikat nasprotuje, so tovrstne zahteve brez realnih podlag in neupravičene. Zanimivo bi bilo, če bi javnost ali novinarji iz realnega sektorja zahtevali podatke, kolikšen je obseg dela novinarjev v zavodu, koliko izdelkov naredijo na mesec, koliko časa za to porabijo in kakšne ocene svojih nadrejenih za to prejmejo – ter kolikšno plačo potem dobijo … Medtem ko bi ene obravnavali kot zgledne, bi najbrž drugi zardevali.«
Novinarski sindikat se je pogajal »zvijačno«
Drugi sodelavci se že vsa leta soočajo s izjemno favorizacijo novinarjev v zavodu, nadaljuje Zalaznik: »V času uveljavitve enotnega plačnega sistema je novinarski sindikat deloval ’zvijačno’ in je bil v pogajalskem procesu izjemno uspešen. S pomočjo vseh drugih sindikatov si je izpogajal solidne uvrstitve orientacijskih delovnih mest (DM) – štiri orientacijska DM –, ki jih je potem v ločenih pogajanjih za druga delovna mesta nadgradil tako, da je s pomočjo pristojnega ministrstva izigral preostale socialne partnerje: dva sindikata in takratno vodstvo zavoda. Tudi kasnejša vodstva zavoda so SNS popuščala v pogajanjih glede tvorbe in vrednotenja novih delovnih mest; doslej jih obstaja za isti poklic že 32, uvrščena pa so od 33. do 55. PR. Novinarji trdijo, da so v pogajanjih uspešni, ampak lahko je biti uspešen, če jim nasprotna stran popušča in si ne želi konflikta z njimi. Če pa popuščanja z nasprotne strani ni, gredo v totalno vojno brez slehernih etičnih norm, v ’gverilo’, kakor je spopad poimenovala glavna ’aktivistka’, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov na javni tribuni v gledališču, pri čemer zaradi vzpostavljenih trajnih navez lahko računajo na tranzicijske leve sile. In ravno to opazujemo zdaj. Kdor noče videti, pač ne vidi.«
Preostala dva sindikata SDRS in SKUU se ves čas teže pogajata, pogajanja so trša, sredstev za dvig plač preostalih sodelavcev vedno primanjkuje … SNS jima v tem pogledu nikdar ni pomagal (pogajal se je strogo ločeno in le za plače novinarjev), »zato tudi zdaj ne gre verjeti, da bi se naenkrat spreobrnili in ves svoj altruizem usmerili v pogajanja za dvig spodnje tretjine plač – kjer mimogrede ni uvrščenega nobenega novinarja«, pravi Zalaznik.
L. K. F.
(foto: Nebojša Tejić / STA)
The post Stavkajoči kričači na RTV imajo plače, o katerih lahko nerežimski novinarji samo sanjajo appeared first on skandal24.si.
]]>The post (BIZARNO!) Vlada na RTVS začela postavljati urednike, da bodo poročali o vladi appeared first on skandal24.si.
]]>
Vlada je sredi tedna imenovala predstavnike ministrstva za kulturo in ministrstva za javno upravo, ki naj bi sindikatu novinarjev pomagali reševati nesoglasja med novinarji in vodstvom RTVS. Vlada je za predstavnike ustanovitelja javnega zavoda imenovala državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo mag. Marka Rusjana, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za medije dr. Blaža Mazija, svetovalca za medije na Ministrstvu za kulturo Lenarta J. Kučića ter sekretarko Niko Benedik z Ministrstva za javno upravo.
Direktorja TV Slovenija mag. Uroša Urbanijo smo ob tem vprašali, ali je pravno-formalno ustrezno, da se javne službe, kot sta ministrstvi, vpletajo v sindikalne zadeve sicer javnega zavoda in kako komentira to odločitev vlade.
»Kot direktor TV Slovenija sem šokiran nad vladno odločitvijo in se bojim, da bodo z naslednjim odlokom poskušali imenovati kar urednike, morda pa celo novinarje, ki bi lahko pripravljali prispevke o vladi. Očitno gre za nov napad vlade na neodvisni medij in za željo predsednika vlade Roberta Goloba, da prevzame 100-odstotni nadzor nad javnim medijem. Žal pa so to ideje, ki vse bolj spominjajo na Putinovo lomastenje po ruskih medijih,« je odgovoril za naš spletni portal Demokracija.si.
Ob pomisleku, ali ima vlada pristojnosti, da tako ravna, smo direktorja TV Slovenija še vprašali, ali ni z vidika vlade to nekoliko pravno neustrezna odločitev. Mag. Urbanija ocenjuje: »Če je sindikat novinarjev zaprosil vlado, da jih predstavlja v pogajanjih, smo se znašli v skrajno nenavadni situaciji in veliki sramoti za novinarje. Še nedavno tega so se namreč hvalili, da je njihovo delo nadzor oblasti, da so t. i. psi čuvaji. Na podlagi te odločitve pa se zdi, da je oblast tista, ki nadzira in čuva posamezne novinarje. Prepričan pa sem, da si večina novinarjev na RTV ne želi, da bi jih oblast nadzirala in čuvala.«
Vlada utemeljuje, da je svoje predstavnike imenovala »v prizadevanjih za vzpostavitev dialoga in pomiritev razmer na RTV Slovenija za sporazumno reševanje spora o stavkovnih zahtevah novinarjev in drugih medijskih delavcev na RTV« ter da “z imenovanjem predstavnikov Ministrstva za kulturo in Ministrstva za javno upravo vlada izvršuje pravice in dolžnosti Republike Slovenije kot ustanoviteljice javnega zavoda RTV Slovenija”.
Spomnimo, koliko so imenovani politično nevtralni: državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan je pravnik iz Šempetra pri Gorici, ki je več let delal v kulturni sferi, zadnji dve leti pa je bil strokovni sodelavec poslanske skupine Levica v DZ, med 2018 in 2022 pa mestni svetnik Levice v Mestni občini Nova Gorica. Dr. Blaž Mazi je bil v preteklosti novinar časnika Dnevnik, nato se je preselil na Radio Slovenija. Nekdanji novinar Lenart J. Kučič, ki je med drugim v preteklosti raziskoval tudi (ne)transparentnost lastništva Mladine in medijsko hobotnico levičarskega tajkuna Martina Odlazka, se je, zanimivo, po tem raziskovanju in ugotavljanju kršitev zakona o medijih kar naenkrat znašel na strani točno teh, ki to podpirajo, stolček pa mu je ponudila prav kulturna ministrica Asta Vrečko sama. Niko Benedik pa javnost pozna kot nekdanjo ženo urednika Mladine Gregorja Repovža.
L. K. F., STA
Podpis: Vada je v novinarski sindikat javne RTVS imenovala “svoje” predstavnike, ki bodo seveda “piskali”, kot bo vlada hotela. (foto: STA, Nebojša Tejić)
The post (BIZARNO!) Vlada na RTVS začela postavljati urednike, da bodo poročali o vladi appeared first on skandal24.si.
]]>The post (HOJS O ŠALEHARJU BREZ DLAKE NA JEZIKU!) “Eden manj, ki primitivno žali politike desne provinience in smo ga bili prisiljeni plačevati!” appeared first on skandal24.si.
]]>Ob nedavni napovedi radisjkega novinarja Mihe Šaleharja, da odhaja z RTVS, nekdanji notranji minister Aleš Hojs na Twitterju komentira: “Miha Šalehar, ki je Denis Avdić javnega radija, odhaja. Eden manj, ki primitivno, ad personam, žali politike desne provinience in smo ga bili prisiljeni plačevati. Lep zgled tistim, ki to še počno in upanje, da se tudi leva anarhistična greznica na javnem radiu počasi ščisti.”
Robidišče …
Je pa Miha Šalehar, ki je vodil radijsko oddajo Toplovod, na Twitterju tako zapisal:
“@Val202 mam rad. Sploh ljudi tam. Sem pa malo sit. Sebe in sistema. Zato sem dal odpoved. Vsaj za kako leto. Če se zvezde postavijo, zna bit, da se še slišimo. Bodite fajn, pa ne @andrejkaroli nagajat.”
Sicer mu najbrž ne bo hudo, saj ima v Robidišču, najzahodnejši vasi v Sloveniji, kolesarski center (#RobidisceTrailCenter) in hišo s sobami za oddajanje. Po naših informacijah domačini nad dirkanjem kolesarjev in ritjem za nove poti po tamkajšnjih gozdovih niso najbolj navdušeni …
(foto: posnetek zaslona TW profil @robidišče)
(foto: posnetek zaslona TW profil @robidišče)
The post (HOJS O ŠALEHARJU BREZ DLAKE NA JEZIKU!) “Eden manj, ki primitivno žali politike desne provinience in smo ga bili prisiljeni plačevati!” appeared first on skandal24.si.
]]>