Novopečena v.d. direktorice Agencije za radioaktivne odpadke Petra Grajžl, ki je v prvih dneh po imenovanju preklicala razveljavitev razpisa za gradnjo skladišča za jedrske odpadke na Vrbini pri Krškem, očitno sploh ne pozna zakona o javnem naročanju. Spomnimo, Grajžljeva je nekaj dni po imenovanju preklicala odločitev predhodnika, da se ne odda posla konzorciju Rika, Kolektorja in CGP, saj je njihova cena projektantsko presegla za štirikrat. V številkah, projektanti so vrednost posla ocenili na 43 milijonov evrov, podjetja v lasti Janeza Škrabca, Stojana Petriča in Darija Južne so oddala ponudbo, težko kar 183 milijonov evrov. Sprejem takšne ponudbe bi bil sicer nezakonit, saj ga prepoveduje tudi zakon o javnem naročanju.

Da Grajžljeva očitno zakona sploh ne pozna, pa dajejo slutiti njeni odgovori, saj smo jo eksplicitno vprašali, ali je zakon prebrala, pa se je vprašanju ognila. Kakor tudi, da pozna lastnike vseh treh podjetij iz konzorcija, katerega ponudbo je kljub štirikratni ceni spet v igri, a pravi, da z njimi ni v kontaktu. Vprašanja in pojasnilo Grajžljeve objavljamo v celoti v okvirju.

Nad delom agencije bdi upravni odbor, ki ga vodi Igor Osojnik, zato smo odgovore iskali tudi pri Osojniku. Vprašanja in pojasnila v okvirju objavljamo v celoti.

Obrazložitev Petre Grajžl, objavljena na portalu javnih naročil.

Več o Petri Grajžl in poslu, katerega vrednost je odletela v višave, pa v članku na povezavi.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/na-potezi-so-stirje-ljudje-brez-obrazov-ki-bdijo-nad-direktorico-ki-bi-sla-v-posel-140-milijonov-drazji-od-projektantske-ocene/

The post Pojasnila v.d. direktorice ARAO Petre Grajžl dajejo slutiti, da zakona o javnem naročanju ne pozna, predsednik UO napoveduje, kaj sledi appeared first on skandal24.si.

Škandal, v resničnost katerega je skorajda težko verjeti. A je res. Štirje ljudje brez obrazov, ker boste njihove slike na spletu iskali zaman, Igor Osojnik, ki je predsednik upravnega odbora, namestnica predsednika Bronislava Zlatkovič, ter člana, Sebastjan Rejc, sodeč po omrežju LinkedIn že 15 let zaposlen v družbi DZS medijsko-zdraviliškega tajkuna Bojana Petana na mestu asistenta izvršnega direktorja, in predstavnik zaposlenih v agenciji Matej Rupret, sedijo v upravnem odboru javne Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Konec marca je za vršilko dolžnosti agencija imenovala Petro Grajžl, nekdanjo šefico Komunale Brežice in vodjo kabineta ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je, ko je končala gimanzijo v Brežicah, tako se predstavlja na svojem Facebook profilu, končala Turistico – visoko šolo za turizem v Portorožu in študirala Mednarodno poslovanje na šoli DOBA. Človek se zgrozi ob napovdi na njenem Facebooku, preberete jo lahko v sliki, da “najboljše šele prihaja.”

In tako se je začela najbolj neverjetna in za davkoplačevalce najdražja zgodba zadnji nekaj let. Natančno jo je na omrežju Twitter opisal Boris Matić, preberete jo lahko v celoti, mi jo na kratko povzemamo.

Agencija, na čelo katere se je, sicer kot v.d. zavihtela poznavalka za turizem Grajžljeva, je bila ustanovljena z namenom, da dobi Slovenija (sicer šele desetletja) po Nuklearni elektrarni v Krškem, tudi ustrezno skladišče za nevarne jedrske odpadke. Projektanti so vrednost novega odlagališča, gradilo se bo na Vrbini pri Krškem, ocenili na 43 milijonov evrov. Razpis je bil osnovan in voden tako, da je imela zgolj ena ponudba – oddal jo je konzorcij podjetij Riko Janez Škrabca, Kolektor Stojana Petriča in CGP Darija Južne, velikega lastnika družbe Petrol. Ponujena cena pa štirikrat višja od tiste, ki so jo postavili projektanti: 183 milijonov evrov! Agencija se je odločila, da naročila ne odda.

Potem pa je prišla ona. Petra Grajžl, ki je hodila na šolo za turizem in ki na Facebooku objavlja res bizarne objave o skrbeh, kaj si o njej mislijo drugi in kako se tega osvoboditi in o bizarnem objemanju ljudi na ulici. In odločitev, da se posel za štirikratno ceno ne odda, razveljavila.

Ker se Petra Grajžl očitno požvižga tudi na zakon o javnem naročanju, ki tako ekscesno previsoke ponudbe prepoveduje. Potencialno najdražja, a tudi edina ponudba je od ocene višja za kar 140 milijonov evrov!

K sreči je Petra Grajžl vršilka dolžnosti direktorja, kar pomeni, da jo lahko člani upravnega odbora Igor Osojnik, Bronislava Zlatkovič, Sebastjan Rejc inMatej Rupret kadar koli odpokličejo. Če pa tega kljub njenemu očitnemu negospodarnemu ravnanju ne bi želeli narediti, se seveda postavlja tudi vprašanje, ali bo vlada, torej ministrstvo za okolje in prostor, menjalo člane upravnega odbora ARAO, da prepreči več desetmilijonsko škodo.

Boris Matić je zgodbo detajlno opisal.

The post Na potezi so štirje ljudje brez obrazov, ki bdijo nad direktorico, ki bi šla v posel, 140 milijonov dražji od projektantske ocene appeared first on skandal24.si.

Janez Škrabec si je kupil torto, saj proslavlja, ker je spet potegnil denar iz proračuna. Ob tem pa si je v Nemčiji privoščil še sramoto.

Podjetje Riko je »obeležilo svojo bogato zgodovino «, ob tej priložnosti pa si je, ne boste verjeli, direktor podjetja Janez Škrabec kupil torto in se ob njej slikal kot nekakšen šolarček, ki proslavlja sedmi rojstni dan. No, vsaj lagal ni, kaj proslavlja. Podjetje Riko ima zares zgodovino »za zapomniti« – predvsem bogato, kot so ob tej priložnosti zapisali na spletni strani tega podjetja. Spomnimo na skoraj 9 milijonov evrov, ki si jih je podjetje nakazalo od avgusta 2013 na račune samo dveh podjetij na Cipru. Velika večina, več kot 8 milijonov evrov, je bilo nakazanih na račun samo ene družbe – Crashouribe Trading Co Limited.

Janez Škrabec in njegov poslovni vzornik Stanislav Škrabec st.

Mediji tarnali, da ni novic, Škrabec na skrivaj nakazal več kot milijon evrov

Medtem ko so »mainstream« mediji tarnali, da je »čas kislih kumaric«, pa Škrabčev Riko ni počival. Na vrhuncu poletja 2014, na zadnji julijski dan, je namreč na ciprski račun nakazal šest enako visokih zneskov, skupaj več kot milijon evrov, dan pozneje, prvi avgustovski dan leta 2014, pa še pet enako visokih zneskov, skupaj milijon in pol evrov. V dveh dneh je Škrabčev Riko skozi 11 manjših zneskov na račun ciprske družbe Crashouribe Trading Co Ltd nakazal 2,5 milijona evrov, smo razkrili v enem od prejšnjih številk Škandala24. Sicer pa ni presenetljivo, da so mediji ob tem početju pogledali stran, skozi prste ali si zatisnili oči, kakor pač želite, saj je imela omenjena družba sedež v Nikoziji, prav tam, kjer so sumljiv poštni nabiralnik zasledili tudi novinarji konzorcija preiskovalcev, v katerem sodelujejo tudi Delovi novinarji. Novinarska ekipa Stojana Petriča, ki jo je doslej vodil Gregor Knafelc, ki je s svojim podjetjem prav tako posloval skozi davčne oaze, Škrabčevih ciprskih aktivnosti ni opazila. Presenečeni?

Škrabec ima kaj proslavljati – njegov Riko nakazuje denar v davčne oaze, a je pod okriljem Kučana in Erjavca zaščiten kot kočevski medved.

Izkoristil tudi zadnjo priložnost

3. avgusta 2016 je bil sicer v Uradnem listu Republike Ciper Crashouribe Trading objavljen na seznamu družb z omejeno odgovornostjo, ki so bile iz ciprskega registra izbrisane, a to ne pomeni, da Škrabčev Riko ni izkoristil še zadnje priložnosti in si nakazal denar. Zadnje nakazilo na to podjetje je bilo namreč izvedeno 6. julija – morda kot popotnica za srečen konec?

Erjavčeva denarnica

Škrabec, ki pripada razvpitemu Kučanovemu Forumu 21, pa si je prislužil še nečastni naziv »Erjavčeva denarnica «. Poznavalci so prepričani, da je Škrabec dober z Erjavcem, da lahko neovirano služi z milijoni slovenskih davkoplačevalcev, nato pa te enormne vsote nakazuje na račune v državah, ki jih Slovenija in Evropska unija prepoznavata kot davčne oaze. Škrabcu se torej lahko smeje na vsa usta in se lahko nagrajuje s torto. Pa zakaj bi »šparali «? Naročil je dve. Naj se vidi razkošje!

The post Sramota Erjavčeve denarnice v Nemčiji appeared first on skandal24.si.

Slovenske levičarske stranke se finančno različno napajajo, nekateri (ne)posredni financerji pa so skupni. SD ima Panvito, SMC omrežje Mateja Narata in Stojana Petriča, DeSUS Škrabca, Levica davkoplačevalce, pri Listi Marjana Šarca se govori o razvpitem Bojanu Petanu.

SD

Dejan Židan, SD

Stranka SD je prek Dejana Židana zelo povezana s pomurskimi in prekmurskimi tajkunskimi baroni. Ti so se še dodatno okrepili po uveljavitvi zakona o razvojni podpori pomurski regiji, ki je bil sprejet januarja 2010, ko je vlado vodila SD, v kateri sta sedela tako Borut Pahor kot tudi Židan. Zakon je baronom omogočil neposreden poseg v državno blagajno, kar je bila poleg črpanja svežega denarja iz državnih bank dodatna zelo dobrodošla spodbuda. Židanove tesne naveze pa gredo predvsem do Stanka Polaniča, ustanovitelja Panvite. Tam je svojo delovno kariero začel Dejan Židan.

SMC

Miro Cerar, SMC

Stranka SMC, ki jo vodi Miro Cerar, je zelo povezana z Matejem Naratom in Stojanom Petričem. Ob tem spomnimo, da je Janez Zemljarič za Narata pred časom dejal, da je njegov naslednik. Za Narata, nekdanjega bančnika, nato vodilnega v Savi in še kje, velja, da je tipičen proizvod sistema, tranzicije, pajdaškega kapitalizma; je človek, ki je nasledil »old boyse« in še vedno ohranja vpliv iz ozadja. To mu omogoča poslovno-politična mreža, ki ji pripada in jo je pomagal spletati v zadnjih dveh desetletjih. Eden večjih uspehov tega omrežja, v katerem je Narat zelo aktiven, je tudi imenovanje Metoda Dragonje za generalnega direktorja 2TDK, podjetja, ki bo za 1,4 milijarde evrov gradilo razvpiti drugi tir. Dragonja je bil povezan z Lekom, od koder izhaja tudi Vojmir Urlep, ki je danes pristopil k Marjanu Šarcu.

DeSUS

Karl Erjavec, DeSUS

Stranka DeSUS, ki jo vodi Karl Erjavec, je povezana z Janezom Škrabcem in njegovim Rikom. Erjavec se je s Škrabcem zbližal v vlogi ministra za zunanje zadeve, nedvomno pa so povezave obstajale že pred tem. Nedvomno je tudi v tej navezi mogoče iskati razlog, zakaj si je Erjavec kot predsednik stranke upokojencev želel vodenja zunanjega ministrstva in ne ministrstva, kjer bi lahko najlažje in neposredno poskrbel za upokojence, ki naj bi bili njegova največja volilna baza in za katere naj bi domnevno skrbel. Škrabec in Erjavec sta povezana po t. i. ruski liniji.

Levica

Luka Mesec, Levica

Levica, ki jo vodi Luka Mesec, je zelo povezana tako z Zoranom Jankovićem kot tudi z zavodom Maska. Na svojo listo je namreč uvrstila aktivista in domnevnega umetnika, ki se je iz Emila Hrvatina preimenoval v Janeza Janšo, kandidira pa v Grosupljem. Aktivist Janša deluje v sklopu zasebnega zavoda Maska, kjer je direktor in je izdatno financiran prav z državnim denarjem. Največ denarja zavod dobi od ministrstva za kulturo, sledi Mestna občina Ljubljana, kjer županuje Zoran Janković. Denar jim nakazujeta tudi ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za finance.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post PRI KORITU: Debeli in polni žepi strank z levice appeared first on skandal24.si.

Več kot 530 tisoč evrov je od obljube upokojencem avgusta 2008, da bo glas za stranko DeSUS na državnozborskih volitvah pot k tisoč evrom pokojnine, samo z ministrskimi plačami zaslužil Karl Erjavec. Res je, gre za bruto zneske, a pri tem ne smemo pozabiti, da je to zgolj Erjavčeva osnovna plača, brez dodatkov in bonitet. Že na delovno dobo dobi Karl Erjavec kakšnih deset odstotkov dodatka k plači, ki ga v prej omenjeni znesek nismo prišteli. Upokojenec, ki je v času Erjavčevega mastenja z ministrsko plačo dobival povprečno (bruto) pokojnino, je od tedaj dobil malce več kot 75 tisoč evrov.

Kar je ena sedmina tega, kar je z obljubo o tisoč evrih pokojnine z ministrskimi plačami pridobil Karl Erjavec. Pozneje je izjavo skušal relativizirati, nazadnje lani, ko je dejal: »Upokojencem nisem obljubljal tisoč evrov, če bi volili DeSUS, kot nekateri nenehno prikazujejo. Rekel sem, da bi vsak upokojenec lahko imel tisoč evrov pokojnine, če bi državno premoženje upravljali tako, kot bi ga morali.« DeSUS je bil celo desetletje od obljube, da bodo pokojnine znašale tisoč evrov, v vladi. Imel je torej priložnost obljubo izpolniti in dolžnost opravljati »tako, kot bi jo morali«, kot je lani dejal Erjavec. Vse preostalo so bile prazne predvolilne obljube in upokojencem sploh ne gre zameriti, če jih razumejo kot laži. Medtem ko je na krilih predvolilnih obljub Erjavec na poti v milijonski zaslužek, oni še vedno živijo pod pragom revščine, ki trenutno znaša 612 evrov.

Karl Erjavec se nikoli ni potegoval za ministrstvo, kjer bi lahko uredil pokojnine. Raje ima resorje, kjer dobi avto, varnostnika in modre luči za prednost na cesti.

Vlasti mesečno dve pokojnini dodatka

V prejšnji številki tednika Škandal24 smo razkrili, kako je Karl Erjavec, ki je že od leta 2012 minister za zunanje zadeve, svojo politično funkcijo izkoristil za poslovne interese podjetja Riko, ki ga vodi razvpiti član Foruma 21 Janez Škrabec, ki služi z milijoni slovenskih davkoplačevalcev, potem pa iz še vedno nepojasnjenega razloga milijone nakazuje na račune v državah, ki jih slovenski in evropski finančni sistem prepoznava kot davčne oaze. Poznavalci ocenjujejo, da je Škrabec v zameno dober z Erjavcem, zato se ga je prijelo ime Erjavčeva denarnica. Čeprav ni izpolnil obljub o tisoč evrih mesečne pokojnine, pa je predsednik DeSUS tisočaka na mesec uredil Vlasti Vivod, katere poslovna kariera se skoraj do potankosti ujema z Erjavčevo politično potjo. Danes je vodja njegovega kabineta, v času varčevanja (v tabeli na naslednji strani poglejte, kaj se je dogajalo s pokojninami) leta 2012 najprej prejela znantno povišico plače, potem pa še vrsto dodatkov: marca več kot 200 evrov položajnega dodatka, 567 evrov dodatka za nadure in 693 dodatka za delovno uspešnost. Od oktobra pa je prejemala 1122 evrov dodatka za stalno pripravljenost, kar je mesečnno naneslo skorajda dve starostni pokojnini. Gre za bruto zneske, menda pa je atraktivna blondinka, tako so pojasnili na ministrstvu, delala noč in dan, a kaj natančno je minister ponoči (službeno) želel od nje, niso pojasnili. Vivodova in Erjavec sta se znašla v vrtincu škandala, ko se je leta 2015 izvedelo za bivanje hčerke Vivodove v Parizu – v državniški rezidenci pri veleposlanici Veroniki Stabej, ki ji je Erjavec celo za dve leti podaljšal veleposlaniški mandat. Uradno pojasnilo je bilo bizarno – v Parizu naj bi hči Vivodove delala kot varuška otroku Stabejeve. Po razkritju afere ji ga je sicer res skrajšal, a pri Stabejevi naj bi v Parizu občasno bivala tudi Erjavčeva hči Eva Erjavec.

Vodja kabineta Vlasta Vivod je kariero naredila v Erjavčevi družbi.

Točno ve, kakšno ministrstvo hoče

Poznavalci Karla Erjavca, skozi pet različnih vlad je za njim že pet različnih mandatov, pripovedujejo, da Erjavec, ko se pogaja za resorje v vladi, točno ve, kaj želi. In to je nekaj povsem drugega od tistega, kar obljublja. Tako se denimo še v nobeni od petih vlad, v katerih je DeSUS sodeloval, ni spogajal, da bi njegova stranka zasedla ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, kamor sodi denimo sektor za pokojnine. Karl Erjavec po besedah naših virov vedno skuša zasesti resor, ki mu nudi največ udobja. To pa so tako imenovani državotvorni resorji, kjer ministrom zagotavljajo 24-urno varovanje, kar pomeni, da imajo nenehno na voljo tudi šoferja, vrhunsko protokolarno vozilo z modrimi lučmi, ki omogoča prednost tudi v prometnih zamaških, in varnostnika. Prav zato, pripoveduje naš sogovornik, se Karlu Erjavcu v vladi Boruta Pahorja sploh ni bilo posebej težko posloviti od mesta ministra za okolje. Gre namreč za resor, ki vseh prej opisanih bonitet ne omogoča. Od 12 let, odkar je Erjavec minister, jih je užival tako kot minister za obrambo kot tudi sedaj, ko je že šesto leto minister za zunanje zadeve. Kljub aferi s prisluhi postopku arbitraže, zaradi katere je Hrvaška iz procesa izstopila, Erjavcu ni bilo treba odstopiti. Danes o pokojninah niti ne govori več, namesto tega ponuja: priznanje Palestine!

The post IZ TISKANE IZDAJE: Predvolilni nategi Karla Erjavca – obljube o 1000 evrih penzije ni uresničil appeared first on skandal24.si.

Javno dostopni podatki razkrivajo, da se v Sloveniji dogaja pravi razcvet iranskega kapitala. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so bila v Sloveniji odprta štiri podjetja, ki so ustanovljena z iranskim kapitalom. V letu 2017 je iranski kapital v Sloveniji odprl 14 podjetij, kar pet jih je na istem naslovu, kot je razvidno iz tabele, ki na naslednjih straneh prinaša natančne podatke, kje v Sloveniji rastejo iranska podjetja, kdo so ustanovitelji, kdo lastniki in kdo zastopniki teh podjetij.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odkrila, da je bila v največji slovenski državni banki v času vladavine Boruta Pahorja (SD) v koaliciji z »novo stranko « Zares Gregorja Golobiča, LDS s Katarino Kresal kot novim obrazom in stranko Karla Erjavca DeSUS oprana več kot milijarda iranskega denarja, končuje z delom. Zdaj je že jasno, da je denar večinoma prihajal iz Export Development Bank of Iran, za katero so na mednarodnem trgu veljali omejevalni ukrepi zaradi domnev, da je bila banka povezana z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja, povezana naj bi bila tudi s plačili, povezanimi z orožjem za množično uničevanje, hkrati pa naj bi bila tista, ki zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti v okviru iranskega obrambnega ministrstva.

Pet iranskih podjetij Pod hribom

Tudi pri podjetjih, ki jih Iranci danes ustanavljajo v Sloveniji, najdemo povezavo z državno NLB. Kar pet iranskih podjetij ima sedež na naslovu Pod hribom 55 pod ljubljanskim Rožnikom na obrobju stanovanjske soseske Šiška. Zemljiška knjiga razkriva, da je lastnik nepremičnine na naslovu Pod hribom 55 podjetje Energoplan, znano po projektu gradnje (nikoli dokončanih) Stožic, kjer so z Mestno občino Ljubljana (MOL) sodelovali v okviru javno-zasebnega partnerstva in končali v prisilni poravnavi, kot je pred dnevi pred prej omenjeno preiskovalno komisijo o bankah dejal nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka.

Pod hribom 55

Nepremičnina na naslovu Pod hribom 55 ima pestro zgodovino, priča zemljiška knjiga. 3. marca 2010 je bila obremenjena z desetimi milijoni evrov hipoteke. Na nepremičnino jo je vpisala NLB. Okrajno sodišče v Ljubljani je decembra 2013 dovolilo zaznambo izvršbe v skupni vrednosti več kot 11,5 milijona evrov s pripadki. Novembra 2016 je bila pri hipoteki zabeležena sprememba, in sicer izbris 11,5-milijonske izvršbe. 3. marca 2011 je bila na naslovu Pod hribom 55 vpisana hipoteka NKBM v višini treh milijonov evrov. Še vedno sta vpisani tudi hipoteki, težki 144 tisoč evrov, Deželne banke Slovenije, in 18 tisočakov celjskega podjetja za najem in prodajo kontejnerjev A1 Containter, od marca 2015 pa je vpisana še hipoteka za zavarovanje terjatve družbe Iskra Impuls iz Kranja. Zanimivo je, da ima le 200 metrov od naslova Pod Hribom 55 sedež podjetje Riko, ki ga vodi Janez Škrabec, član upravnega odbora Foruma 21 (predsednik katerega je še vedno Milan Kučan). Škrabec je Pahorju, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB predsednik vlade – pred poslanskimi preiskovalci pa je dejal, da je bil problem meje s Hrvaško zanj tako pereč, da Sovinih poročil z opozorili na sume pranja iranskega denarja za potrebe financiranja mednarodnega terorizma pač niti ni prebral –, pomagal v kampanji za lanske predsedniške volitve, ko mu je na domačiji v Hrovači organiziral predvolilno srečanje. Poročilo o financiranju lanskoletnih kampanj predsedniških kandidatov je razkrilo tudi, da je Škrabec Pahorjevo predvolilno kampanjo tudi finančno podprl. Škrabec je sicer odkrit podpornik sodelovanja z Iranom, oktobra 2016 pa je v medijih celo napadel zadržanost bank, da bi posojale denar za njegove iranske posle. In če Riko ni mogel v Iran, je pač Iran prišel v Ljubljano.

Na hišni številki Pod hribom 55 od lani deluje pet iranskih podjetij. Le 200 metrov stran je sedež Škrabčevega Rika.

Dve slovenski imeni povezujeta številne

Vseh pet iranskih podjetij, ki delujejo na naslovu Pod hribom 55, je bilo ustanovljenih julija in avgusta lani. Čeprav gre za precej različne dejavnosti (dve sta registrirani za posredništvo pri prodaji živil, pijač in tobačnih izdelkov, po eno pa s proizvodnjo pip in ventilov, trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami ter materiali, peta pa je turistična agencija), vse povezuje tudi eno slovensko ime. Pri vseh se, večinoma za krajše obdobje, kot zastopnik pojavlja Pavel Furlan. Poleg Furlana se pri treh iranskih podjetjih v Sloveniji pojavlja tudi ime Andreja Hočevar. V vseh treh primerih gre za letos ustanovljena podjetja, Hočevarjeva pa nastopa kot direktorica. Tretje ime, ki se pojavi pri štirih lani ali letos v Sloveniji ustanovljenih podjetjih, pa je Dieter Christian Rischawy. Tudi on v podjetjih nastopa kot direktor.

Iransko davčno svetovanje

In s čim se Iranci ukvarjajo v Sloveniji v komaj ustanovljenih podjetjih oziroma s čim se nameravajo ukvarjati? S perzijskimi preprogami le redki. Z eno od trgovin na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, je po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar sodelovalo tudi ustavno sodišče, ki je za tisoč evrov opravilo nakup pri družbi Pars Caspic, ki deluje na Gornjem trgu 12 v Ljubljani. Decembra 2016 so pri njih očitno kupili perzijsko preprogo. Sicer pa se Iranci v Sloveniji ukvarjajo s posredništvom v prometu z nepremičninami, oddajanjem in obratovanjem lastnih in najetih nepremičnin, letos so odprli zobozdravstveno in zdravstveno dejavnost ter trgovanje s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi potrebščinami ter materiali. Najbolj nenavadno, vsaj če še velja, da je treba za izvajanje dejavnosti poznati slovensko zakonodajo, pa je brez dvoma podjetje Hesta s Slovenske ceste v Ljubljani, ustanovljeno novembra lani. Dejavnosti, ki so jih registrirali, so računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post EKSKLUZIVNO RAZKRITJE: Islamski kapital preplavlja Slovenijo appeared first on skandal24.si.