Dejstva:

• Tomaž Vesel je že leta zaposlen na Računskega sodišče RS. Konec leta 2003 je bil izvoljen za prvega namestnika predsednika Računskega sodišča RS, funkcijo je pričel opravljati 1. 2. 2004 in jo opravljal do 1. 2. 2013, ko je bil imenovan za vrhovnega državnega revizorja za revidiranje negospodarskih javnih služb.
• Aleksander Čeferin je leta 1995 stopil v lastniško strukturo odvetniške pisarne, ki se danes imenuje Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o., kjer je danes z 42-odstotki največji posamični lastnik.
• Tomaž Vesel je do letošnjega leta opravljal popoldansko dejavnost, ki mu je letno prinesla 246 tisoč dolarjev v Fifi, svetovni nogometni zvezi, kjer po svoji funkciji podpredednik Aleksander Čeferin. Skupaj mu je štiriletni mandat prinesel milijon dolarjev.
• Čeferinova odvetniška družba je z javnimi subjekti, ki so po zakonu podvrženi reviziji računskega sodišč, od junija 2013 do današnjega dne prejela že več kot 6milijonov evrov.
• Tomaž Vesel od razkritja njegovih bajnih postranskih zaslužkov do danes ni pokazal soglasja delodajalca, torej računskega sodišča, in soglasja Komisije za preprečevanje korupcije, ki bi ga kot javni funkcionar moral imeti.

Iz dejstev lahko pridemo do sklepa, da je Čeferin Veselu na Fifi omogočal za slovenske razmere bajni postranski zaslužek, Vesel pa je medtem mirno vodil institucijo, ki revidira poslovne izkaze strank Čeferinove zasebne odvetniške pisarne. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi ima za ta posel slepo pego* ali pa je od korupcijskih tveganj namerno pogledal stran.

Paradoksalno. Šumi je pričel preiskovati predsednika vlade Janeza Janšo.

Največji revidiranci Računskega sodišča RS, ki jih je od Veselovega prevzema sodišča zastopala odvetniška pisarna v večinski lasti Aleksandra Čeferina.

The post Slepa pega Roberta Šumija ali kako gleda stran pri očitnih korupcijskih tveganjih na relaciji Aleksander Čeferin – Tomaž Vesel appeared first on skandal24.si.

Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel v tekmi, da bi osnutek revizijskega poročila, o katerem že ptički čivkajo, da targetira predsednika stranke SMC Zdravka Počivalška, objavil pred današnjo sejo sveta stranke SMC, na kateri menda prav poseben nastop pripravlja vodja poslanske skupine Janja Sluga, o kateri se vse glasneje šušlja, da je postalo njeno kupčkanje za lastne interese na vse strani že na meji okusnega, če ne celo zakonsko sprejemljivega, pozablja na svoje “grehe.”

Pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) do tega trenutka še niso našli dopisovanja z Veselom, na katerega se je skliceval v pogovoru za spletni portal Siol in dokler dokazov, da je KPK res zaprosil za soglasje, da ob visoki državni funkciji letno služi še 202 tisoč evrov (kar je v petih letih milijon evrov), ne bo v javnosti, njegovim navedbam ne gre verjeti.

Na to opozarjajo tudi pravni strokovnjaki, ki o primer Vesel preučili in opozajrajo, da ima “resen problem s 26. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.” Podobno je slišati tudi od virov blizu komisiji za preprečevanje korupcije, od koder prihajajo tudi namigi, da naj bi že v preteklosti zaznali, da je Vesel s svojimi prijavami “zamujal.” Zaradi česar smo na KPK naslovili tudi vprašanja, ki jih lahko preberete v okvirju.

Pojasnila bomo, ko jih prejememo, tudi objavili. Glede na preiskavo nekdanje ministrice za kmetijstvo zaradi medijskih objav o približno 400 evrih, gre namreč pričakovati, da bo KPK tudi na osnovi objav, ki jih zadnje tedne spremljamo o Veselu in njegovih 1.000.000 evrov, zoper njega sprožila preiskavo.

Ta pa bi po mnenju pravnih strokovnjakov za Vesela pomenila še dodaten zaplet, za poslance pa izziv: “V skladu z 10. členom Zakona o računskem sodišču pa lahko predsednika Računskega sodišča, ki ne spoštuje zakona, predčasno razreši državni zbor na pobudo najmanj 15 poslancev.”

The post Predsednikov problem z zakonom, ker dokazov za njegove besede, da je milijon pospravil legalno, od nikoder appeared first on skandal24.si.

“Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov. To je po oceni računskega sodišča nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih kapacitet. Zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bo država z načrtovanimi projekti in ukrepi ter predvidenim zakonom, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo, vzpostavila sistem, ki bo zagotavljal oskrbo vsem upravičencem, ki potrebujejo pomoč, ne glede na regijo, kjer bivajo, ter ne glede na njihove finančne zmožnosti,” je Računsko sodišče RS zapisalo septembra v revizijo, ki je obsegala obdobje od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2018, v kateri so preverjali, ali so bili Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje v tem obdobju uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva, oziroma da bi odgovorilo na vprašanje, ali Republika Slovenija zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Sklep najbolj ponazori zapis iz revizije, dostopne na povezavi: “Vlada, MDDSZ in MZ niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe.” Od 2007 ni država zgradila nobenega doma za starejše, 74,5 milijonov evrov so porabili za študije!

A prvi dan, ki ga revizija ni zajela – 1.6. 2018, se je pričela nova študija, ki je financirana iz proračuna. Našli smo jo na spletni strani Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je njen vodja nihče drug kot Vlado Dimovski! Ki je bil v kar dveh vladah LDS, šesti, ki jo je vodil Janez Drnovšek, in sedmi, pod vodstvom Antona Ropa, ki je kasneje prestopil v SD, prav minister za delo, družino in socialne zadeve v kvoti stranke SD!

Vir: http://www.ef.uni-lj.si/

Tina Vuga je v imenu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS nekoliko demantirala objavo na spletni strani Ekonomske fakultete, kjer je sicer dekanja bivša partnerka Dimovskega Metka Tekavčič, tudi vidna članica SD, ko je zapisala: “Uvodoma pojasnjujemo, da Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) ni naročnik projekta. Projekt je bil skladno s takrat veljavnimi postopki izbran na Javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2018. ARRS opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.”

Potem je pojasnila finančno plat študije, del katere je nekdanji minister Dimovski, “Projekt je bil odobren v višini 100.000 EUR letno za obdobje treh let (vrednost projekta se lahko spremeni glede na ceno raziskovalne ure).” Zanimivo, Dušica Vehovar Zajc, ki je odgovarjala na prvi krog vprašanj, naslovljenih na Tekavčičevo, je bila pri odgovoru na  vprašanje o vrednosti projekta veliko manj konkretna, izognila se je pisanju o evrih in o vrednosti projekta odgovorila: “2.556 raziskovalni ur kategorije C na leto oziroma 7.668 ur za obdobje 3 let (1.7.2018-30.6.2021).”

Vugova je pojasnilom priložila tabelo, iz katere je razvidno, da se dejansko večji del sredstev, 60 odstotkov, prelije v zasebni Zavod INRISK s sedežem v Trebnjem.

Zavod Inrisk dobiva mesečne prilive od države, javno dostopne evidence pa razkrivajo, da gre očitno za družinsko podjetje, saj Ajpes pokaže, da je registriran na domačem naslovu ene od družbenic, Marije Bogataj.

Bogataj je tudi priimek drugega družbenika Davida, ki si s tretjo družbenico, Enejo Drobež, deli domači naslov v enem od ljubljanskih predelov.

Vsi trije družbeniki projekta so tudi sodelavci pri projektu, pri čemer je zanimivo, da najdemo imeni obeh Bogatajev, Davida in Marije, tudi med sodelavci Ekonomske fakultete. Zato se upravičeno sprašujemo, zakaj se državni denar iz projekta kanalizira v zasebni zavod, kjer se za njim zlahka izgubi sled, ne pa na fakulteto.

Vir: EF in sicris.si.

Aplikacija Erar razkriva, da tega denarja sploh ni malo, zavod sodelavcev EF je prejel od javne agencije že 111 tisoč evrov. Kar kaže, da gre za navaden družinski posel, vse skupaj pa daje slutiti, da gre tudi za privatizacijo imena in ugleda javne univerze za zasebni profit…

Vir: Erar.

In medtem ko računsko sodišče ugotavlja, da se kljub porabljenim 74,5 milijonov ni od leta 2007 zgradilo niti enega doma za starejše, so nepremičninsko uspešnejši tisti, ki delajo študije. Denimo Dimovski, za katerega so leta 2015 pri Slovenskih novicah v članku, dostopnem na povezavi razkrili, da je na Floridi kupil kar dve stanovanji.

Vir: Slovenske novice.

Ena najbolj odgovornih političark za stanje na področju oskrbe starejših pa je skoraj težko kdorkoli drug kot njegova (nekdanja) strankarska kolegica Anja Kopač Mrak, danes državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca, ki je od 20. marca 2013 do 2018 opravljala funkcijo ministrice za delo, družino in socialne zadeve, od 27. novembra 2008 do 2012 pa je bila v tem resorju državna sekretarka.

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10155939662373394&set=a.10151025466108394&type=3

The post Razkrivamo! Iz proračuna porabili 74,5 milijonov evrov, pa niso postavili niti enega doma za starejše – študije pa delajo politiki, ki kupujejo stanovanja na Floridi! appeared first on skandal24.si.

Predsednika Računskega sodišča RS Tomaž Vesel in Ustavnega sodišča RS Rajko Knez sta konec marca družno zaprosila za sestanek pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu, so nam potrdili v kabinetu obeh. S seboj sta vzela tudi novopečenega varuha človenkovih pravic Petra Svetino. Vse skupaj je potekalo v tajnosti, o sestanku ni poročala spletna stran nobene od vpletenih institucij, čeprav načeloma o srečanjih na najvišji ravni poročajo.

Težave…

Ko smo prejeli pojasnila, o čem je na zamolčanem sestanku potekala beseda, se je izkazalo, da sta predsednika institucij, ki naj bi ju dičila neodvisnost od aktualne oblasti, predsednika vlade prosila za denar. Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, ki je potrdil neuradno infromacijo našega vira o sestanku, je pojasnil: “Posebnega dnevnega reda ni bilo, namen pa je bil predsednika vlade seznaniti s položajem teh treh ustavnih organov v razmerju do zakonodajne in izvršilne veje oblasti, zlasti glede njihove proračunske samostojnosti in neodvisnosti. Trenutna zakonska ureditev je namreč ustavnopravno sporna, na kar vsi trije opozarjajo že vrsto let. Ob tej priložnosti so ustavno sodišče, računsko sodišče in varuh človekovih pravic tudi obvestili predsednika vlade o težavah z novimi plačnimi nesorazmerji, ki so v teh treh organih nastala pri javnih uslužbencih po lanskih dogovorih vlade s sindikati javnega sektorja.”

Nenavadna tajnost

Podobno je napisala tudi Helena Lovše z računskega sodišča: “Marca 2019 so se pri premieru Šarcu na njihovo skupno pobudo sestali predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, varuh človekovih pravic Peter Svetina in predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Predsednika vlade so seznanili s položajem teh treh ustavnih organov v razmerju do zakonodajne in izvršilne veje oblasti, predvsem glede proračunske samostojnosti in neodvisnosti. Govorili so tudi o težavah v zvezi z novimi plačnimi nesorazmerji, katerim smo priča po posameznih organih.”

Lovšetova je o tajnosti sestanka zapisala še: “O tovrstni sestankih predsednika računskega sodišča nikoli ne obveščamo javnosti, naša spletna stran je v glavnem namenjena revizijskim poročilom in pomembnejšim mednarodnim dogodkom.” Zanimivo, ko se je Vesel nekaj dni prej sestal s Svetino kot novim varuhom človekovih pravic, so o sestanku poročali na povezavi, čeprav ni šlo za ne za revizijsko poročilo, niti za pomembnejši mednarodni dogodek.

“Ustavno sodišče na svoji spletni strani objavlja samo novice v zvezi z sprejetimi odločbami ter sporočila, ki se nanašajo na mednarodno dejavnost ustavnega sodišča,” pa je o razlogih za neporočanje o sestnaku zapisal Nerad.

Ko je v zraku ustavna presoja rebalansa proračuna, Knez k predsedniku vlade

Nekoliko neroden je, zlasti za predsednika ustavnega sodišča Kneza, tudi izbrani trenutek za tak sestanek, saj je Šarca za sestanek prosil prav v dneh, ko je rebalans letošnjega proračuna doživljal največ kritik zaradi domnevne neustavnosti, rodila pa se je tudi pobuda po ustavni presoji rebalansa.

Zanimalo nas je tudi, kako pogosta so srečanja predsednikov računskega in ustavnega sodišča s predsednikom vlade. Nerad je pojasnil: “Predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez se je sicer s predsednikom vlade bežno srečal še na proslavi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 21.12.2018 in tik pred tem na svečani seji v državnem zboru.”

Medtem ko na računskem sodišču ta podatek očitno še iščejo, saj odgovora na to vprašanje še nismo prejeli

The post Tajno srečanje: (Ne)odvisnost ali kako sta predsednika skrivaj hodila fehtat Šarca za denar appeared first on skandal24.si.

Po našem razkritju, da Kabinet predsednika vlade RS od nastopa mandata Marjana Šarca stranki Lista Marjana Šarca (LMŠ), ki ji predseduje predsednik vlade, mesečno nakaže nekaj več kot 80 evrov, kar je moč razbrati iz aplikacije protikorupcijske komsije Erar, in o čemer smo podrobneje pisali na povezavi, je nenavadna nakazila pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče.

Po prvem odstavku 25. člena Zakona o političnih strankah tudi državni organi ne smejo financirati strank, razen če zakon določa drugače. Z računskega sodišča so v pojasnilo, ki ga je podpisal strokovni sodelavec Boštjan Novak, zapisali: “V konkretnem primeru bo Računsko sodišče Republike Slovenije pristojne državne organe (Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije, Upravo Republike Slovenije za javna plačila in Komisijo za preprečevanje korupcije), slednja je pristojna za upravljanje aplikacije Erar, zaprosilo za dokumentacijo, iz katere bo razvidna narava obravnavanih plačil.”

Ker nas je zanimalo tudi, ali je za organ oziroma odgovorno osebo organa, v kolikor gre za nepravilno izplačevanje iz proračuna, predvidena kakšna sankcija, in kakšna konkretno, so pojasnili: “Zakon o političnih strankah v zvezi z nezakonitimi prispevki v devetem odstavku 29. člena določa, da je stranka dolžna prispevke, ki jih stranka pridobi v nasprotju s tem zakonom, v 30 dneh od prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije. Vendar pa Zakon o javnih financah kot specialni zakon, ki ureja porabo javnih sredstev, v zvezi z nakazili iz proračuna določa, da če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, mora neposredni uporabnik takoj zahtevati vračilo v proračun. Prav tako se po kazenskih določbah iz 3. točke prvega odstavka 29. člena Zakona o političnih strankah z globo od 6.000 do 30.000 evrov kaznuje pravna oseba, ki da prispevek stranki. Po tretjem v povezavi s drugim odstavkom istega člena pa se z globo od 1.500 do 4.000 evrov kaznuje tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 24.b člena in 25. člen).”

Ali gre za napako Šarčeve administracije, ali za napako pri prikazovanju o porabi proračunskih sredstev v aplikaciji Erar, bomo spremljali in poročali.

The post Računsko sodišče preverja nenavadna proračunska nakazila na račun Liste Marjana Šarca appeared first on skandal24.si.

Lubej. Ena družina, trije vplivni člani, večinoma financirani iz proračuna, ki tesno sodelujejo s politiko. Vsi niso politiki, a so pravi uslužbenci politike in političnih idej, brez njih marsikateri slovenski politik ne bi bil tako uspešen. So kot podporna skupina za širjenje in utrjevanje idej. In če je treba, primejo zadeve tudi malce bolj na trdo in znajo biti prava mobilizacijska sila.

Uroš Lubej

Kot denimo leta 2012, ko je bil prvi Lubej, Uroš, gonilna sila uličnih protestov, v katerih so letele tudi granitne kocke. Marketinško so se poimenovali ljudska vstaja. Letos se je izkazalo, da Uroš Lubej svojega posla ni opravljal zastonj. Obstajajo tudi sumi, da ne deluje povsem zakonito. Računsko sodišče je v začetku marca vložilo obdolžilni predlog zoper plačnika, stranko SD, in prejemnika sredstev, stranko Solidarnost, predsednik katere je prav Uroš Lubej. Računsko sodišče je ugotovilo, da je šlo za neupravičeno financiranje politične stranke. Ko je enkrat prišel na račun Lubejeve Solidarnosti, denar ni šel naprej v humanitarne namene, kot bi po zakonu moral.

Uroš Lubej se je s fotografijo na Facebooku 14. marca pohvalil, da se je Branimirju Štruklju, politiku stranke Levica, katere koordinatorja Luko Meseca je njegov brat Gašper v zapisih klesal v erotični simbol, pridružil na protestih. Za koga bo kandidiral letos?

Lubej je v času vstaj veljal za potrčka Gregorja Golobiča, ki pa je s stranko Zares leta 2011 na predčasnih volitvah ostal pred parlamentom. Tam so leto po volitvah tudi potekale najbolj srdite demonstracije, letele so granitne kocke, goreli so številni predmeti. Veliko demonstrantov je kljub temu da so šli v akcijo šele, ko je padla tema, svoje obraze skrivali za maskami.

Lubejeva Solidarnost je tako za nove predčasne volitve leta 2014 stopila skupaj s stranko SD, kjer sta vplivna nekdanji glavni tajnik SD Uroš Jauševec in pomočnik direktorja Slovenskih železnic Miha Butara, ki sta bila v javnosti v času aktualne vlade posneta med sestankovanjem z Golobičem.

Gašper Lubej

Uroš Lubej, ki se je po vstajah vrnil v Novo mesto in neuspešno kandidiral za župana, ima v Ljubljani brata Gašperja. Čeprav je sorodstvena vez malo znana, Google najde edino omembo na Twitterju, ima tudi ljubljanski brat pečat medijskega uslužbenca Gregorja Golobiča. Nekaj let je služboval na državnem portalu Siol, kjer se je posebej proslavil z erotiziranjem poslanca Levice Luke Meseca v članku z naslovom »Slovenski skrajneži združeni pod Kristusovim križem in rdečo zvezdo!« Ko je ostal brez pogodbe, pa je postal dopisnik balkanske televizije Al Jazeera. V slovenske medije se je aktivno vrnil v času volilne kampanje pred predsedniškimi volitvami kot politični novinar in kolumnist v podporo Marjanu Šarcu. Lubej ne skriva, da je zelo obremenjen s tem, kaj si misli Milan Kučan. Po menjavi vodstva NSi, ko je Kučanovo prijateljico Ljudmilo Novak nadomestil Matej Tonin, se je Lubej spraševal, ali je Kučan zaskrbljen.

Aleksandra (Saša) Banjanac Lubej

Aleksandra Banjanac Lubej in Gašper Lubej. Kako se prelivajo sredstva slovenskih davkoplačevalcev, preberite v članku o srbskih poslih.

O njej ste v tej številki revije Škandal24 brali že v članku o srbskih poslih na račun slovenskih davkoplačevalcev. Je žena Gašperja Lubeja, torej svakinja vstajnika Uroša. Na javni RTV Slovenija so jo angažirali za televizijsko oddajo z naslovom NaGlas!, kjer s svojim izrazitim naglasom gosti praviloma priseljence iz bivših balkanskih republik. Tudi med njenimi gosti so se v preteklosti že znašli politiki, a izključno izbranci, denimo Jasna Murgelj (SMC) ali Franc Trček (Levica). A če je bila v času službovanja na Siolu stranka Levica muza njenega moža, je Aleksandra Banjanac Lubej tudi mednarodna promotorka Zorana Jankovića. Srbski Blic jo je lani spraševal, kakšen je rating ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je srbskega porekla. Jankovićeva služba za odnose z javnostmi za revijo Ljubljana tega ne bi mogla zapisati bolj naklonjeno in enostransko. Zapisali so: »Ljubljančani cenijo, kar je naredil za mesto. Ljubljana je tako lepa predvsem po njegovi zaslugi. Do pred desetimi leti so prek Tromostovja vozili avtobusi, mesto je bilo pusto, trgovin je bilo malo. To je on spremenil, po njegovi zaslugi je bilo zgrajenih in obnovljenih veliko objektov. Vseeno mu mnogi očitajo način, kako je to ustvaril, a se nič od tistega, za kar je osumljen, ni dokazalo na sodišču.«

V srbskih medijih promovira Zorana Jankovića, dober glas o Jankovićevih širi tudi na družabnih omrežjih.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Družina Lubej – v službi politike appeared first on skandal24.si.

Slovenski uradnik ima 10 kvadratnih metrov večjo pisarno kot uradnik v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

Velikost garsonjere je od 25 do 35 kvadratnih metrov in sedaj pozor: našim uradnikom je delovni prostor, to je običajno pisarna, dodeljen v višini 22 kvadratnih metrov. Torej bi lahko v te pisarne postavili še bilijard ali ročni nogomet. To pisarniško razkošje je ugotavljalo tudi računsko sodišče, ki je primerjalo velikost pisarn v Sloveniji z ZDA in Združenim kraljestvom.

Vsako leto v zrak 7,6 milijona evrov
V bogatejših Združenih državah Amerike je delovno mesto v juliju 2012 v povprečju znašalo 18,58 kvadratna metra. V Združenem kraljestvu se je v preteklosti zdelo, da imajo uradniki v pisarnah višek prostora, zato so zahtevali racionalizacijo in zmanjševanje delovnega prostora. In res, površina poslovnih prostorov na zaposlenega uradnika se je zmanjšala s 17,1 kvadratnega metra v letu 2006 na 13,2 kvadratna metra v decembru 2011. Navedeno zmanjšanje je vplivalo na doseganje pomembnih prihrankov. Ko so slovenski revizorji primerjali te podatke in jih soočili s slovenskimi številkami, so seveda hitro ugotavljali potencialne rezerve, ki jih ima Republika Slovenija pri izkoriščanju poslovnih prostorov in s tem povezane možne prihranke proračunskih sredstev.

V pisarni slovenskega uradnika je še prostora za bilijard ali ročni nogomet.

Cerarjeva vlada je pri ravnanju z nepremičninami izrazito neučinkovita in škodljiva. Na eni strani poslovne prostore najema, na drugi strani so državni poslovni prostori prazni. Ob zadnji reviziji Računskega sodišča RS je bilo presežnih poslovnih površin ministrstev za 79.917 kvadratnih metrov, za katere znašajo povprečni letni stroški 8.183.501 evro. Revizorji ocenjujejo, da bi bilo mogoče vsako leto prihraniti vsaj 70 odstotkov tega zneska oziroma 5.728.451 evrov, če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala ustrezne normative.

To pa še ni vse: v lasti države je tudi najmanj 63.094 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih ne uporablja nihče, ki jih je treba vzdrževati, hkrati pa propadajo in jim pada vrednost. Samo zaradi zmanjševanja vrednosti je država vsako leto še ob 1.892.820 evrov. In račun pod črto: skupaj ima torej država samo zaradi prostorov vsako leto za 7.621.271 evrov stroškov.

Poceni, pa še tega ne plačajo
Tudi to še ni vse. Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in vladna stanovanjska komisija so v letu 2015 upravljali z 2515 službenimi stanovanji. V tem času jih je bilo več kot 10 odstotkov nezasedenih, v mnogih so še danes ljudje, ki po pravilniku tam ne bi smeli biti, poleg tega so najemnine nizke. Vendar mnogi še teh ne plačujejo.

Tako je imelo Ministrstvo za obrambo v preteklosti že 992.329 evrov neplačanih najemnin, ob koncu leta 2015, na katero se nanaša revizija računskega sodišča, pa so zapadle neplačane najemnine znašale 396.926 evrov. Temu znesku je treba prišteti še sodne stroške izterjave.

V letu 2014 je bilo dolžnikom poslano 150 opominov pred tožbo. Za več deset tisoč evrov dolga iz najemnin tudi odpišejo. Konec leta 2014 je imela Stanovanjska komisija 279.774 evrov neizterjanih najemnin iz preteklih let, na dan 30. septembra 2015 pa 267.456 evrov. Tudi notranje ministrstvo je imelo ob koncu leta 2 015 za več kot 130 tisoč evrov neplačanih najemnin iz preteklih let.

Vse to morete vedeti, ko boste plačevali davke.

Draga parkiranja za privilegirance

Ministrstvo za šolstvo plačuje najdražje mesečne najemnine za parkirni prostor.

Država noče sistemsko urediti parkiranja avtomobilov javnih in državnih uslužbencev, da lahko krmarijo v kalnem. Vsa ministrstva s svojimi službami namreč razpolagajo kar s 6209 parkirnimi mesti, ki jih zasedajo s službenimi avtomobili ali avtomobili funkcionarjev in uradnikov. Tistih, ki jih določi vodstvo. Šolsko ministrstvo za eno parkirno mesto odšteje kar 256,48 evrov mesečne najemnine (brez DDV), sledi pravosodno ministrstvo z 169,67 evra za parkirno mesto na mesec, policija na Štefanovi v Ljubljani z 163,93 evra za eno parkirno mesto na mesec …

The post IZ TISKANE IZDAJE: Vulgarno razsipništvo slovenske države appeared first on skandal24.si.