Vir: STA.

Ko je predsednik LMŠ Marjan Šarec 27. janurja letos odstopil kot predsednik vlade, njegova ministrska ekipa očitno ni dojela, da opravljajo samo še tekoče posle. Na spletni strani državnega zbora smo med poslanskimi vprašnji, zastavljenimi vladi, našli odgovore, ki jih je prejel poslanec SDS Dejan Kaloh, ko je spraševal po pogodbah ministrstev, sklenjenimi z oglaševalskimi, oblikovalskimi ali drugimi podobnimi agencijami ter svetovalnimi podjetji, ki naj bi opravljala promocijsko oziroma komunikacijsko dejavnost, med 1. janurjem letos in 12. marcem, ko je bilo že jasno, da bo dan kasneje glasovanje o novi vladi.

Čeprav je vlada od 27. januarja opravljala samo tekoče posle, so ministri sklepali milijonske posle. Pa ne za zaščitno opremo pred (takrat še) prihajajočo epidemijo koronavirusa, ki je Slovenijo zadel, ko so bila skladišča prazna, zdravstveno osebje pa je moralo maske pet dni sušiti in potem ponovno uporabljati. V oči bode ravnanje ministrice za delo, družino in socialne zadeve Ksenije Kampfer, ki podpisala več kot milijon evrov težko pogodbo z družbo za komunikacijski management Pristop. In to 11. marca, torej dva dni, preden je prišla vlada s polnimi pooblastili. Šlo naj bi za projekt, ki se bo izvajal v obdobju od 10. februarja letos do 30. aprila 2023.

In to ni edini milijon, ki ga je po odstopu od kakega ministra prijela družba Pristop. “Jastoge” je dal omenjeni družbi na mizo že Karl Erjavec, in to kmalu po tistem, ko je 18. januarja na kongresu stranke DeSUS po porazu proti Aleksandri Pivec napoveda svoj odstop z ministrskega položaja. O 1,2 milijona evrov težkih “jastogih” za družbo Pristop smo pisali na spodnji povezavi.

The post “Jastogi” Marjana Šarca ali kdo je še po njegovem odstopu podpisoval milijonske pogodbe – in kdo bo zaslužil kar dva milijona! appeared first on skandal24.si.

Vir: STA

Po tistem, ko je po porazu znotraj stranke Karl Erjavec 18. januarja na kongresu stranke DeSUS napovedal, da bo odstopil kot minister za obrambo in po padcu vlade, ko je 27. januarja takoj po odstopu ministra za finance Andreja Bertonclja odstopil še predsednik vlade Marjan Šarec, kar pomeni, da premier in ministri opravljajo samo še tekoče posle, je Erjavec kot minister v odstopu podpisal 1,2 milijona evrov vredno pogodbo za promocijo. Informacijo smo dobili z ministrstva za obrambo.

Vir: Portal javnih naročil.

Na povezavi odlocitev MORS lahko preberete celoten sklep, pod katerega je podpisan Erjavec, in je datiran s 4. februarjem letos. Kar je več kot teden dni po padcu vlade in več kot dva tedna po tistem, ko je Erjavec napovedal, da namerava kot minister odstopiti. Erjavec je kot minister, ki opravlja zgolj tekoče posle, podpisal sklep, da dobi v postopku oddaje javnega naročila za strategijo in izvajanje promocije Slovenske vojske, vojaške službe in poklica posel edini ponudnik – konzorcij treh podjetij z istim naslovom na Trubarjevi 79 v Ljubljani: Pristop, družba za komunikacijski management kot vodilni partner, skupaj z družbama Pristop Media družba za načrtovanje in zakup medijev in Renderspace.

Viri, ki so nas včeraj opozorili na posel, so opozorili, da enoleteni posel, vreden kar 1,2 milijona evrov, samo še čaka, da Erjavec podpiše pogodbo, a so nam danes z ministrstva za obrambo sporočili, da je pogodba že podpisana. V objavi na portalu javnih naročil sicer ne moremo mimo zapisa: “Naročnik skladno z 92. člena ZJN-3 ne bo upošteval obdobja mirovanja, ker je v postopku izvedbe javnega naročila prejel le eno ponudbo.”

Šarec je sicer v intervjuju za tednik Mladina, ki je samo v letošnjem februarju iz proračuna dobil že za več kot 85 tisoč evrov nakazil in katerega lastniki so se po razkritju, da gre za podjetja, ki so dobičke kovala v slovenskem javnem zdravstvu, skrili v finančni sklad z naslovom v Luksemburgu, dejal, da je njegova vlada dala na mizo jastoge. V primeru pogodbe, ki jo je podpisal Karl Erjavec po svoji napovedi odstopa in padcu vlade, težke kar 1,2 milijona evrov za manj kot dve leti, bo to držalo.

The post “Jastogi” Karla Erjavca: Po napovedi odstopa z ministrskega položaja in po padcu vlade podpisal pogodbo za 1,2 milijona evrov za promocijo! appeared first on skandal24.si.

V cvetoberu kadrov, ki so prišli z vlado Marjana Šarca, smo našli novo cvetko, ki pa nikakor ni nov obraz, ampak stara znanka medijev, ki je svojemu nekdanjemu delodajalcu naredila veliko sramoto. Na proračunska pleča je v kabinet ministra za finance Andreja Bertonclja prišla piarovka Petra Mišič, je razvidno s spletne strani ministrstva.

Kopirala Drnovška

Mišičeva je tista piarovka, ki se je “proslavila” s kopipejstanjem Janeza Drnovška, ko je piarovske posle opravljala v predsedniškem štabu predsedniškega kandidata Franceta Arharja. Po drugi strani pa mogoče sploh ni čudno, da v vladi, ki jo vodi imitator Janeza Drnovška, visoko pozicijo dobi ženska, ki ga je kopirala? Bilo je davnega leta 2002, a piarovska kariera Mišičeve se do današnjih dni ni zacvetela. Za tiste, ki ste pozabili, povzemamo zapis iz tednika Mladina, ki je Mišičevo leta 2002 postavila za primer slabega piarovstva. Njen piarovski amaterizem so povzeli takole: “Večer je opravljal anketo med predsedniškimi kandidati, njena tema pa je bila problematika o nekdanjih varčevalcih Ljubljanske banke iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Večerova anketa je bilo čisto običajna, s predvidljivim vprašanjem in s pričakovanimi odgovori. Janez Drnovšek je radovedne novinarje napotil kar na svoje spletne strani, o tem je namreč govoril na tiskovni konferenci 11. septembra, očitno v dobrem mesecu dni svojega mnenja ni spremenil. Zato pa je Franc Arhar ubral drugo taktiko, odgovor mu je spisala ekipa iz volilnega štaba, on ga je le prebral in zgolj simbolično popravil. Zgodba o Večerovi anketi je na prvi pogled nezanimiva, pisne odgovore politikom velikokrat pišejo različni strokovnjaki, saj oni, kar je razumljivo, nimajo niti dovolj časa niti dovolj znanja, da bi kot kakšna modra sova odgovarjali na vsa vprašanja tega sveta. Vendar je bil Arharjev odgovor novinarjem Večera pravi piarovski kolaps. Med Arharjevim in Drnovškovim odgovorom namreč obstaja osupljiva podrobnost, eden je senca drugega. Pravzaprav sta odgovora dobesedno enaka. Arharjevi piarovci so se pač zapeljali na internet, prekopirali Drnovškovo mnenje o varčevalcih, ga zgolj simbolično posuli s tehničnimi popravki in ga skupaj z Arharjevim podpisom poslali na Večer. In Arhar ni izpadel kot moder in zrel finančni strokovnjak, vreden zaupanja volilcev, pač pa kot plagiator, nekredibilni prepisovalec in oseba, nevredna volilčevega glasu. Takoj ko je bila nerodnost odkrita, so se Arharjevi svetovalci posuli s pepelom.” Mladina je takrat zapisala: “Mišičeva se je znašla v težkem položaju, njen greh je velik, že tako slab položaj Franca Arharja pa se je še poslabšal.”

Tako osramočena se je Mišičeva, s slovesom strokovnjakinje za plonkanje, zatekla v projekte, kjer je vsebinsko piarovsko promovirala obleke in hrano, kaže njen twitter probil. Posnetke nekaterih objav lahko prelistate v galeriji.

Novica s podnaslovom: Ni za objavo…

Domet Petre Mišič in usposobjenost za finančna sporočila pa se že zrcali na spletni strani ministrstva, kjer so v ponedeljek objavili naslednje sporočilo.

Priznamo, da smo se dobro nasmejali ob podnaslovu teksta, ki ga je v novicah objavila služba za odnose z javnostmi, v kateri dela ploknašica Mišičeva, ki očitno tudi svetovnega spleta ne razume najbolje. Zakaj bi sicer na svetovni splet objavila sporočilo, v podnaslovu katerega beremo, da ni za objavo v nekaterih okoljih? Čeprav je kar nekoliko tesnobno, da za najvišje fukcije v vladnih kabinetih Šarčeva administracija ne najde sposobnejših kadrov.

Moč gin tonica

Morebiti ni kriva malomarnost ali prevelika samozavest, ampak gin tonic? Mišičeva je na Facebooku pred časom objavila tole.

Hči znanega očeta

Ima pa Petra Mišič znanega očeta. O tem je leta 2008, ko so opisovali dogajanje na časniku Delu, pisal Požareport. Še ena epizoda v karieri Mišičeve, v kateri se očitno ni proslavila, poral je poročal: “Poseben status naj bi na Delu imela Petra Mišič, hčerka znanega sindikalista Braneta Mišiča, ki jo je v Delovo stolpnico, imenovano črna vdova, pripeljal prvi človek Pristopa Franci Zavrl. Uradno je zaenkrat še vedno direktorica marketinga, neuradno pa brez vsakršnih pooblastil. Pooblastila ji je vzel že Slivnik, zaradi neposlušnosti in neupoštevanja avtoritete uprave, hudo težavna pa naj bi bila tudi do ostalih sodelavcev.”

The post “Novi” obrazi Šarčeve vlade: V ekipo vstopila ženska, ki je naredila sramoto Arharju, in prisega na gin tonic appeared first on skandal24.si.

Cerarjeve besede o načelni vladi se kaj hitro razblinijo kot milni mehurčki, ko pogledamo, kako so člani njegove vlade, predvsem Dejan Židan, izkoristili možnost, da so pri koritu in svojim rojakom, predvsem nekdanjemu šefu Stanku Polaniču, omogočili milijonske zaslužke na njegovih podjetjih. Pod Cerarjevo vlado se odlično godi tudi Urošu in Borisu Haklu, sinu in očetu, ki sta s Polaničem sorodstveno povezana, pregledali pa smo tudi “stare zaloge”, ki so si jih nagrebli še v času Pahorjeve vlade. Očitno je, da denar iz t.i. pomurskega zakona, kar 272 milijonov evrov!, ni šel izključno za razvoj regije, ampak se je porazgubil tudi po različnih žepih prekmurskih tajkunov. Denar iz državnih poslov pa nato uporabijo za prevzeme medijev, saj je družina Hakl lastnica časopisne hiše Večer, navijaškega glasila Židanove stranke SD.

Družina Hakl predstavlja del prekmurske hobotnice, njene lovke pa sežejo vse do najvišje državne politike. Sin Uroš Hakl se ukvarja z mediji, oče Boris pa je del močne gospodarsko politične elite. Da to drži, priča revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega izhaja, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili, piše v poročilu. Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno.

Kar 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni bilo uporabnega
Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. V enem od aneksov je bilo namreč določeno, da je podlaga za izstavitev računa “v vrednosti 80 odstotkov od pogodbene vrednosti za vzpostavitev informacijskega sistema in migracije starih podatkov prevzemnega zapisnika o funkcionalnem delovanju modula za zdravila in z njim povezanih modulov ter modula v produkcijskem okolju.” Hkrati še piše, da v prevzemnem zapisniku, da bo izvajalec odpravil odstopanja v modulu, medtem pa so v podjetju že izstavili račun v višini 103.680 evrov, ne da bi prej odpravili odstopanja. Še več, avgusta 2013 sta Agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo plačilo že izvedeno v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega.

Kdo je Haklovim uredil dober posel za malo dela?
Glede na to, da je družina Hakl visoko na družbeni lestvici s poznanstvi z najbolj vplivnimi poslovneži v Prekmurju, tovrsten posel z državno agencijo ni slučaj. Spomnimo, da je Boris Hakl svak prekmurskega tajkuna in enega najbogatejših Slovencev iz kroga Kučanovega foruma 21 Stanka Polaniča, ki je prav tako solastnik podjetja Hakl IT d.o.o. V Polaničevem podjetju Panvita d.d., ki se tudi najde med solastniki podjetja Hakl IT, pa je nekoč služboval tudi večni minister za kmetijstvo in predsednik stranke SD Dejan Židan. Za pravo politično smer v celotni zgodbi in vez s politiko pa je poleg Židana v tem delu skrbel še Andrej Horvat, nekdanji državni sekretar v Pahorjevi vladi, nato pa osumljen korupcije in storitve kaznivih dejanj. Premoženje družine Polanič so v Financah že leta 2011 ocenili na 42 milijonov evrov, nato kot 26. najbogatejšega Slovenca, imenujejo jih tudi kralji Prekmurja, ki “bogatijo z agencijskimi delavci”, redno zaposlenih v svojih družbah imajo namreč vse manj.

Da je podjetje Borisa Hakla dobilo posel na evidentno sumljiv način, se ni zgodilo prvič. Pred leti je časnik Finance pisal, da je Hakl IT dobil donosen posel z Lekarno Ljubljana brez javnega razpisa. Javno podjetje Lekarno Ljubljana je takrat vodil še razvpiti Jankovićev deček Marko Jaklič, Haklovo podjetje pa je bilo izbrano na podlagi pogajanj, saj naj bi imelo takrat izključne pravice na programski opremi.

72 milijonov evrov je delil Andrej Horvat iz Židanove stranke, ki mu KPK očita kilentelizem in skorumpiranost
Z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji iz januarja 2010, časa Pahorjeve vlade, so se nekateri pomurski in prekmurski tajkunski baroni še dodatno okrepili, med njimi izdatno ustanovitelj imperija Panvita Stanko Polanič. Pahorjeva vlada je namreč s t. i. pomurskim zakonom temu delu sicer obubožane države namenila 272 milijonov evrov neposredne državne pomoči, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, kjer je država povrnila kar 70 odstotkov stroškov novo zaposlenega. Nadalje je bila za 70 odstotkov znižana davčna osnova za plačilo davka iz dobička, denar je šel še za medpodjetniško izobraževanje, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter oskrbo s pitno vodo. Denarja je bilo na voljo dovolj, 272 milijonov evrov je na primer protivrednost okrog 1.800 stanovanjskih hiš ali okrog 20 letnih proračunov povprečne slovenske občine. To je bil tudi odličen zastonjkarski vir, poleg tega, da so za svoje megalomanske načrte denar pobirali še iz bank, ki jih zdaj saniramo vsi davkoplačevalci. Vendar, pri delitvi denarja je imel z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično vlogo tudi tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke. Takratni vladni predsednik Pahor ga je sicer kmalu umaknil z mesta vodje projektne pisarne, razlog je bilo pismo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Horvata zelo obremenjevalo. Po dostopnih podatkih so mu očitali tudi veliko mero klientelizma, osebne prijateljske zveze pa naj bi bile pokrite tudi s skorumpiranostjo pri delitvi finančne državne pomoči. Oktobra 2011 je prišlo do več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana, kriminalisti so med drugim preiskovali tudi Horvatovo pisarno v vladni službi za lokalno samoupravo.

Polanič obvladuje tudi podjetje Pomgrad, kjer je nadzornik, njegov sin Iztok pa je predsednik uprave tega podjetja. Njegov drugi sin Peter pa zastopa podjetje Panvita, mesna industrija Radgona, d.d. Že Finance so pred časom pisale, da “oče predaja žezlo sinovoma”, a to v resnici ne drži, saj iz ozadja še vedno vse niti, pa čeprav “le” kot nadzornik, vleče oče Stanko. Še posebej dobro pa se jim godi v času Cerarjeve vlade. Pomgrad ima namreč stalne prilive že ves čas, še posebej pa izstopata leti 2015 in 2017, ko mu je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nakazalo sledeče zneske:

• marec 2015: 1,3 mio evrov,
• april 2015: 1,68 mio evrov,
• maj 2015: 3,19 mio evrov,
• junij 2015: 3,48 mio evrov,
• julij 2015: 2,48 mio evrov,
• avgust 2015: 2,30 mio evrov,
• september 2015: 2 mio evrov,
• november 2015: 2,5 mio evrov,
• december 2015: 8 mio evrov.

Pomgradu pa se je odlično godilo tudi v letu 2017, kjer so na račun prav tako iz omenjenega Cerarjevega ministrstva kapljali milijonski zneski. Še posebej izstopa december 2017, ko jim je Ministrstvo za infrastrukturo nakazalo kar 4,578 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Seveda jih omenjeno ministrstvo izdatno financira tudi v letu 2018, razkriva spletna stran Erar. Poleg omenjenih zneskov jim je milijonska nakazila poslala tudi družba DARS. Kot razkriva Erar, je Pomgrad dobil posle s tem državnim podjetjem šele, ko je oblast prevzela “načelna” Cerarjeva vlada:

Uroš Hakl obvladuje medije

Hakl, Cerar

Uroš Hakl je skupaj s Sašem Todorovićem kupil časnik Večer za milijon evrov. Spomnimo, v lasti ima 40 odstotkov Večera, skupaj z očetom Borisom, lastnikom podjetja Hakl & Hakl d.o.o., ki ima v lasti 19,9 odstotkov Večera in je lastnik Zavoda PISK, Maribor in Podjetja za informiranje Murska Sobota, d.o.o. Polanič obvladuje vrsto podjetij, preko družine Hakl pa obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Poleg tega je Uroš Hakl preko Večera kupil blagovne znamke propadlega podjetja Delo Revije. Večer je tako pridobil blagovne znamke kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta. Uroš Hakl naj bi bil tudi med ovadenimi pri delitvi denarja iz t. i. pomurskega zakona, ki ga z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično odigral tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke.

Nova24TV

The post KAM GRE VAŠ DENAR? V žepe Hakla in Polaniča, pomaga pa Židan appeared first on skandal24.si.

Ministrica Anja Kopač Mrak sklepa astronomske svetovalne pogodbe, centri za socialno delo pa so brez denarja

Zasebna podjetja s prošnjami za donatorstvo prosijo za sredstva: »Na vas se obračamo z veliko prošnjo, da nam z dodelitvijo denarnih sredstev ali kakšno drugo obliko pomoči pomagate pri izvedbi programa za rejniške družine za leto 2018,« se glasi prvi odstavek prošnje za donatorstvo, ki jih Center za socialno delo Ravne na Koroškem pošilja zasebnim podjetjem na Koroškem. V prošnji nadaljujejo, da »dolgoletne izkušnje kažejo, da je to (rejniško) varstvo lahko kvalitetno izvajano samo v primeru, če se nudi stalna pomoč tako otrokom z njihovimi bolečimi travmatskimi izkušnjami kot njihovim rejniškim družinam, da jih bodo znale razumeti in jim nuditi občutek sprejetosti, varnosti in topline«. Da bi jim to lahko zagotovili, potrebujejo več kot le najnujnejše, in zato se s prošnjo za donatorstvo obračajo na zasebnike v gospodarstvu.

Centri za socialno delo so znani po tem, da radi nezakonito odvzemajo otroke, denarja za njihove izlete pa hitro zmanjka.

Zgrešena politika

Zasebnike prosijo za pomoč pri izvajanju programa, ki vsebuje planinsko doživljajski tabor, vseslovensko srečanje rejniških družin v Lendavi in božično-novoletno srečanje z ogledom kakšne gledališke predstave in obdaritvijo otrok. Brezpogojno dejstvo je, da je treba za rejniške otroke še posebej poskrbeti, kot sta podpisani strokovna delavka in direktorica CSD zapisali na prošnji za donatorstvo. Skrb za otroke prek CSD, financirana s strani zasebnih podjetij? Povsem zgrešena logika. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod taktirko Anje Kopač Mrak je na področju urejanja in financiranja centrov za socialno delo pogorelo na celi črti.

Ministrica neenakih možnosti

Nedavno smo lahko v medijih prebrali, da bodo zunanji svetovalci na račun reorganizacije centrov za socialno delo zaslužili še več denarja, kot je bilo to sprva predvideno. Vrednost pogodbe s podjetjema Pristop in A.T. Kearney se je namreč z 268.217 evrov povečala na 340.594 evrov. Izjemne svetovalne pogodbe. Če to pretvorimo v denar za počitnice rejniških otrok, bi lahko s temi sredstvi omogočili kakovosten enotedenski oddih na slovenski ali hrvaški obali, ki ne stane niti 1000 evrov, več kot 300 tisoč otrokom in staršem, ki si počitnic ne morejo privoščiti. Toliko o delu ministrstva v dobro revnim slovenskim družinam in vzpodbujanju enakih možnosti.

Zasebnike prosjačijo njihovi sovražniki

Sramotno je, da si centri za socialno delo pod poveljstvom Kopač Mrakove za denar sploh upajo zaprositi zasebna podjetja. Iz volilnega programa stranke SD – torej stranke, v kateri je ministrica Kopač Mrakova – je povsem razvidno, da so ljubitelji državne lastnine in sovražniki zasebnega gospodarstva. Radi bi uničili espeje, poleg tega pa bi dvignili davek na dobiček podjetij za 3 odstotke. Če povzamemo logiko stranke: radi bi še dodatno oklestili slovenske podjetnike, jih z davki še bolj obremenili, jim onemogočili dobro rast in razvoj, na drugi strani pa jih prosijo za donatorska sredstva?! Še eden izmed velikih lapsusov postkomunistov iz SD-ja. Ministrica raje poskrbi, da državne finance prek dragih svetovalnih pogodb odtekajo v roke posameznikov, namesto da bi centrom za socialno delo namenila vsaj toliko sredstev, da bi lahko rejniške otroke odpeljali v Lendavo.

Prošnja za donatorstvo, ki jo centri za socialno delo pošiljajo zasebnim podjetnikom.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Stranka SD bi z davki še bolj obremenila slovenske podjetnike, Kopač Mrakova pa jih prosi za denar?! appeared first on skandal24.si.

Po srednji šoli ni končal nobene več. Pa ima o šolstvu in izobraževanju zelo veliko povedati. Pred dnevi je Dejan Steinbuch, kolumnist, katerega zaščitni znak so v javnih nastopih kosi prhljaja, ki snežijo po obleki, ugotovil, da smo na področju visokega šolstva popolna periferija. Bo že vedel, dobro obveščeni pravijo, da je že drugo desetletje obtičal v prvem letniku ljubljanske pravne fakultete.

Dejan Steinbuch je Ta trenutek spremenil v Insajder. Gre za imeni portala, kjer je v službi. Ta trenutek so insajderji prepričani, da po propadu Gibanja odgovornih, ki ga je ustanovil skupaj z nekdaj vidnim politikom drugega ranga slovenske scene (morebiti se ga spomnite s fotografij, ko je nosil denarnico in telefon Katarini Kresal ali Alenki Bratušek?), danes pa svetovalcem v državni NLB Matijo Sevškom, Steinbuch kot sopotnik in nič kaj skriti podpornik Marjana Šarca ponovno skuša stopiti v vplivno politično sfero po svoj piškotek. Steinbuch med insajderji slovi po piškotkarstvu, zlasti brezplačnem obiskovanju kulturnih prireditev z novinarsko izkaznico, zaradi česar niti ni nenavadno, da se s Šarcem poznata.

Dejan Steinbuch se vrača v politiko, so prepričani insajderji. Z novinarsko izkaznico je brezplačno obiskal na desetine kulturnih prireditev in letos stavi na imitatorja Marjana Šarca.

Insajder znanega lobista

Med insajderji na slovenski politični sceni pa Steinbuch velja za piškotkarja lobista Francija Zavrla Delića. Da gre tudi za osebno bližino, smo razkrili v prvi številki revije Škandal24, saj so naši viri poročali, da je bil med povabljenci na Zavrlovi poroki z Anuško Delić Zavrl, novinarko Dela, ki je za slovenski trg prevajala razvpite Panamske dokumente, davčni strokovnjak Ivan Simič pa je odkril, da ji v praksi ne gre tako dobro kot v teoriji, saj je tudi lastnica zasebnega podjetja, ki ima že približno dvesto dni blokirane račune.

Prav Zavrl naj bi pred dnevi predsedniku vlade Miru Cerarju svetoval udeležbo v Tarči, kjer so ga postavili poleg Šarca in na ekranu je bilo skorajda videti, kako od napetega premierjevega obraza glasovi preskakujejo na imitatorjevega.

V poslu mu ni šlo

Tudi Steinbuch ob novinarski karieri preizkuša svojo srečo v poslu, a brez posebnega uspeha. Junija 2015 je pod svojim imenom odprl s.p., a je poslovanje lani poleti zmotila rezervacija na tekočem računu. Leta 2016 je ustanovil zavod za raziskovanje, izobraževanje, svetovanje in terapijo Inštitut Vita Bona, ki ima sedež v Sevnici in nima zaposlenih. Leta 2013 je ustanovil tudi podjetje za obratovanje spletnih portalov NSM, ki tudi nima zaposlenih.

V številnih poslih se je Steinbuch preizkusil v zadnjih letih, a od njih očitno ne more živeti.

Trenutno je Steinbuch v službi tajkunsko – lobistične naveze, v lasti katere je podjetje Unep poslovno svetovanje, ki izdaja zgoraj omenjeni portal fluidnega imena. Eden od lastnikov Unepa je razvpiti nekdanji partner (nekdanje Zavrlove) agencije Pristop Andrej Drapal, ki se je leta 2012 znašel v policijskem pridržanju, ko so preiskovali projekt Pomurje, v katerega je bil vpleten skupaj z državnim sekretarjem, članom SD Andrejem Horvatom, in lastnikom Večera Urošem Haklom. Tožilstvo je zaradi milijonskega oškodovanja pri porabi državnega premoženja leta 2015 zahtevalo sodno preiskavo. Drugi, tako kot Drapal manjšinski lastnik, je Branko Pavlin dolgoletni operativec iz obveščevalsko-tajkunskega imperija Bojana Petana.

Branko Pavlin je leta služil obveščevalsko-tajkunskemu lastniku Bojanu Petanu. Zdaj Steinbuch služi Pavlinu.

Četrtinski lastnik Unepa je podjetje I. R. V. Investicije, Razvoj, Vodenje d.o.o., ki je v večinski lasti dolgoletnega direktorja Pro Plusa, ki je kasneje odlično služil tudi kot šef Telekomove televizije Marijan Jurenec (pet odstotkov je v lasti njegove žene Bojane). Največji, 71-odstotni lastnik podjetja Unep pa so KS naložbe, delniška družba, ki jo je prek ciprskega podjetja Kalantia Limited leta 2010 prevzel privatizacijski mogotec Igor Lah. Leta 2014 se je znašel v pridržanju ob policijski preiskavi zaradi suma oškodovanja upnikov podjetja Liko Vrhnika. Lah je sicer leta 2015 skušal kupiti časopisno hišo Delo.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Insajder v službi lobističnih interesov appeared first on skandal24.si.