Pretekli teden smo razkrili stare znance prašičjerejca in donedavnega kmetijskega ministra Dejana Židana, ki so poskrbeli, da so trimilijonski promocijski posel dobili pri agenciji Futura DDB, čeprav je bila najdražja, a so subjetivni del kriterijev tako nagradili, da je dobila posel.

V nadaljevanju pa s pomočjo pojasnil, ki smo jih prejeli od ministrstva za kmetijstvo odstiramo tančico nenavadne porabe denarja prek aneksov. “Celoten projekt traja od novembra 2016 do konca junija 2019, praviloma pa imamo na letni ravni pomladni in jesenski val kampanje,” pojasnjujejo na ministrstvu. Ker so nas viri opozorili, da je SD prek razpisa financirala svoje predvolilne aktivnosti, naj na tem mestu samo iz koledarja Državne volilne komisije povzamemo, da so bile:

• državnozborske volitve 3. 6. 2018.
• lokalne volitve 18. 11. 2018, drugi krog župnskih pa 2. 12. 2018.
• evropske volitve 26.5.2019.

Kampanji za tako ene, kot druge volitve, sta se torej odvijali spomladi in jeseni.

Zdaj pa k trošenju denarja in aneksom. Na ministrstvu so pojasnili, da je bila “Skupna vrednost okvirnega sporazuma (osnovne pogodbe) za triletno obdobje je do 3.035.877,20 evrov. Poraba tega skupnega zneska pa je parcialna, praviloma na vsakega pol leta izvedemo posamezne intervale kampanje, z izvajalcem pa sklenemo anekse k okvirnemu sporazumu (osnovni pogodbi), kjer natančno definiramo akcijski komunikacijski načrt, intervale kampanje.”

In denar so doselj porabljali takole:

– Aneks št. 1: v skupnem znesku 95.160 EUR (znesek prispevka: 44.530,00 EUR in znesek proračuna: 50.630,00 EUR) – od skupnega zneska aneksa 1: za sektor MLEKO znaša 42.090,00 EUR, za sektor MESO 46.970,00 EUR in za skupno splošno promocijo sektorjev 6.100,00 EUR).

– Aneks št. 2: v skupnem znesku 657.730,44 EUR (znesek prispevka 202.281,91 EUR in znesek proračuna: 455.448,53 EUR) – od skupnega zneska aneksa 2: za sektor MLEKO znaša 259.163,38 EUR, za sektor MESO pa 300.276,16 EUR in za skupno splošno promocijo sektorjev 98.290,91 EUR.

– Aneks št. 3: v skupnem znesku 53.120,73 EUR (znesek prispevka 11.583,90 EUR in znesek proračuna: 41.536,83 EUR) – od skupnega zneska aneksa 3: za sektor MLEKO znaša 13.439,58 EUR, za sektor MESO pa 39.681,15 EUR.

– Aneks št. 4: v skupnem znesku 479.839,93 EUR (znesek prispevka 177.100,37 EUR in znesek proračuna: 302.739,56 EUR) – od skupnega zneska aneksa 4: za sektor MLEKO znaša 195.761,57 EUR, za sektor MESO pa 284.078,36 EUR.

– Aneks št. 5: v skupnem znesku 552.670,98 EUR (znesek prispevka 274.728,19 EUR in znesek proračuna:277.942,79 EUR) – od skupnega zneska aneksa 5: za sektor MLEKO znaša 238.889,22 EUR, za sektor MESO pa 313.771,76 EUR.

– Aneks št. 6: (trenutno v sklepanju) v skupnem znesku 634.665,31 EUR (znesek prispevka: 354.665,31 EUR in znesek proračuna: 280.000,00 EUR) – od skupnega zneska aneksa 6: za sektor MLEKO znaša 230.457,73 EUR, za sektor MESO pa 404.207,58 EUR.

V prihodnjih dneh bomo razkrili, kdo je odgovoren za tak sistem sklepanja pogodb in aneksov.

The post Poraba proračunskih milijonov po metodi stranke SD: Prašičjerejec Židan poskrbi za pogodbo, denar se porablja z aneksi appeared first on skandal24.si.

S pravno osebo sodelujem že leto in pol. Najprej sem s podjetjem sodeloval kot fizična oseba na podlagi podjemne pogodbe, sedaj sem na predlog delodajalca ustanovil s.p. in z njim sodelujem na podlagi pogodbe o sodelovanju. Ali bi mi delodajalec v podpis moral ponuditi pogodbo o zaposlitvi?

13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 2. odstavku 13. člena določa, da se razen v primerih, ki jih določa zakon, delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (kamor spadata tudi podjemna pogodba oziroma pogodba o delu in pogodba o sodelovanju), če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1. Osnovni kriterij, po katerem presojamo vprašanje obveze delodajalca delavcu v podpis ponuditi pogodbo o zaposlitvi, je tako obstoj elementov delovnega razmerja. O delovnem razmerju skladno s 4. členom ZDR-1 govorimo, če gre za razmerje med dvema strankama (delavcem in delodajalcem), ki je prostovoljno, v katerem se delavec vključi v delovni proces delodajalca, katerega predmet je opravljanje dela, ki se opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih delodajalca.

Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za delovno razmerje, je potrebno glede obstojev elementov delovnega razmerja presojati zlasti podrejenost in odvisnost delavca v odnosu do delodajalca oziroma nasprotne stranke, ob tem pa upoštevati dejstvo, da formalno poimenovanje pogodbe (v konkretnem primeru podjemna pogodba in kasneje pogodba o sodelovanju) nima prednosti pred dejanskim stanjem.

V kolikor so v konkretnem primeru izpolnjeni zgoraj opisani kriteriji, bi delodajalec delavcu skladno z določili 17. člena ZDR-1 moral izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se to ne zgodi, ima delavec možnost postopati skladno s 3. odstavkom istega člena – zahtevati od delodajalca izročitev pogodbe o zaposlitvi ali zahtevati sodno varstvo.

Primož Obreht, univ. dipl. prav.
Center za pravno pomoč d.o.o.
(iz tiskane izdaje)

The post SVETOVALNICA: Kdaj mi mora delodajalec v podpis ponuditi pogodbo o zaposlitvi? appeared first on skandal24.si.