The post Šef kriminalistov Japelj do sto tisočakov postranskega zaslužka: Ne zna pojasniti, koliko časa bo delal appeared first on skandal24.si.
]]>Škandalozen postranski posel direktorja Uprave kriminalistične policije Branka Japlja, ki naj bi mu po pričevanju naših virov s policije navrgel kakšnih 100 tisoč evov postranksega zaslužka, je tudi vse prej kot transparenten. Viri so nas opozorili, da se je Japelj k projektu, kjer mu bo dan predavanj prinesel po več sto evrov, prijavil in imenoval kar sam. Ob tem pa na prav tem projektu s policije sodeluje že Slavko Koroš.
Informacije smo seveda želeli preveriti pri Japlju, zato smo v torek na njegov elektronski naslov in na elektronski naslov policijske službe za odnose z javnostmi poslali vprašanja, ki jih objavljamo v celoti v nadaljevanju.
Spoštovani gospod Japelj,
kot visokega policijskega funkcionarja vas prosimo, da pojasnite:
– Koliko časa bo trajal projekt v Beogradu, pri katerem sodelujete?
– Zakaj je potrebna vaša udeležba, če na projektu dela že Slavko Koroš?
– Naši viri vidijo kot motiv vaše udeležbe željo po zaslužku. Koliko boste zaslužili z angažmajem v Beogradu? Ali drži, da okoli sto tisoč evrov?
– Kdo vas je imenoval za posel v Beogradu?
– Kako si kot direktor Uprave kriminalistične policije takšen angažma
sploh lahko privoščite?
– Ali ste zadovoljni s slovensko varnostno politiko?
Tudi pojasnila, ki jih je posredovala vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole v nadaljevanju objavljamo v celoti.
V zvezi z vašim vprašanjem vam lahko potrdimo, da slovenska Policija sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja IPAII 2014 »Podpora krepitvi boja proti trgovini z ljudmi« (SR 14 JH 01 18) v Srbiji. Projekt se izvaja v skladu z Uredbo o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in programov bilateralne tehnične pomoči ter EU Skupnim priročnikom za projekte TMIS. O sodelovanju v navedenem
projektu je bila seznanjena Vlada Republike Slovenije, ki je v zvezi s tem dne 20. 3. 2018 sprejela tudi ustrezen sklep.
Plačilo strokovnjakov v tem in podobnih projektih natančno določa Uredba o plačah in drugih prejemkih rezidenčnih projektnih svetovalcev za delo v tujini in sicer v 2. in 3. členu.
Po pojasnilih lahko sklepamo, da je Japelj, ki se sicer s kakšnimi kriminalističnimi uspehi pri odmevnih primerih ni proslavil – v zadevi Magajna so celo izgubili zaseženo gradivo, v zadevi bulamstifi pa epiloga, ali so bile živali zlorabljene, sploh ni bilo -, že do grla zaseden s služenjem obilnega dodatka, zato se z vodenjem Uprave kriminalistične policije očitno sploh nima časa ukvarjati.
Za bolj radovedne bralce smo pogledali še v uredbo, ki jo v pojasnilu navaja Droletova. 2. in 3. člen določata:
2. člen
Rezidenčni projektni svetovalec je za čas napotitve na delo v partnersko državo upravičen do plače in drugih prejemkov v skladu s pravili Evropske unije. Rezidenčnemu projektnemu svetovalcu pripadajo:
– plača, ki bi jo prejemal v organu, če ne bi bil napoten na delo v partnersko državo,
– dnevni dodatek za bivanje v višini 75 odstotkov dnevnice, kot je določena v skladu s pravili Evropske unije, za ves čas trajanja napotitve v partnersko državo,
– povračilo stroškov šolnine za otroke do višine, kot je določena v skladu s pravili Evropske unije,
– povračilo potnih stroškov za mesečno ali letno pot v državo stalnega bivališča,
– povračilo potnih in selitvenih stroškov ob nastopu in prenehanju dela v partnerski državi, skupaj s stroški zavarovanja prevoza osebnih predmetov, gospodinjskih predmetov in pohištva,
– povračilo stroškov prevoza osebnega vozila, skupaj s stroški zavarovanja prevoza osebnega vozila,
– drugi prejemki v skladu s pravili Evropske unije.
2.a člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena rezidenčnemu projektnemu svetovalcu pripadajo tudi:
– povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,
– povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in starševsko varstvo,
– nadomestilo za nezaposlenega partnerja,
– nadomestilo za nepreskrbljene otroke,
kot jih določa predpis, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini.
3. člen
Sredstva za plačilo plače, drugih prejemkov in nadomestil rezidenčnega projektnega svetovalca se v celoti zagotavljajo iz sredstev Evropske unije.
The post Šef kriminalistov Japelj do sto tisočakov postranskega zaslužka: Ne zna pojasniti, koliko časa bo delal appeared first on skandal24.si.
]]>The post Krvna plazma: Nekateri raje v Avstrijo na darovanje krvi – Avstrijci plačajo … appeared first on skandal24.si.
]]>“Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku.” Misel, zapisana na spletnih straneh Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki ji ne gre oporekati. Slovenci to poznamo, zato smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.
Kaj pa takrat, ko se finančna stiska človeka sreča z možnostjo zaslužka ob darovanju? Je to zgolj moralno vprašanje?
Za hrano …
V severovzhodni Sloveniji je “javna skrivnost”, da se darovanje plazme v Avstriji ne samo moralno povrne, darovalec ob tem prejme tudi “nadomestilo za trud” – 25 evrov. Vlado, naš prvi sogovornik, nam je zaupal: “Sam sem bil že prej krvodajalec, kri sem daroval 15-krat. Na koncu sem prejel pol kranjske klobase in kavico. V avstrijski Gradec hodim darovati zato, ker mi teh 25 evrov pri preživetju dosti pomeni in pomaga. Danes, po 36 letih delovne dobe, sem žal odvisen od socialne pomoči.” Vlado mesečno tako zbere nekaj več kot 100 evrov. Ali ta denar porabi za nakup v nakupovalnem središču Seiersberg, kjer deluje Center za darovanje SZS? S solznimi očmi prizna, da gre ta del “zaslužka” za prehrano in ne za nakupe, ki si jih ne more privoščiti.
… ali za zaslužek
Špela, sicer javna uslužbenka in mati samohranilka, je bila zelo odločna: “Tja hodim samo zaradi zaslužka. Prišla sem v takšno življenjsko situacijo, ko sem se morala odločiti, ali si bom poiskala dodatno delo, saj z rednim prihodkom ob dveh otrocih nisem več zmogla preživeti meseca. Prijateljica me je seznanila s to možnostjo… Tja zahajam od aprila letos.”
Postopek
Slovenske darovalce bodo pri SZS vedno sprejeli s slovenskim pozdravom, tudi reklamne brošure so prevedene v naš jezik. Tudi ko darovalec obišče center in se identificira s kartico darovalca, ga vstopni aparat, potem ko je odčital črtno kodo, pozdravi z “dobrodošli” …
Petra, naša tretja sogovornica, nam je pojasnila postopek darovanja: “Na mesec lahko plazmo daruješ šestkrat, intervali so 2-1-2-1, kar pomeni, da lahko en teden daruješ dvakrat, naslednji teden pa samo enkrat, skupaj 50-krat na leto.«
V centru za darovanje vsakega darovalca najprej zdravniško pregledajo, in šele če ustreza vsem kriterijem, lahko en teden po pregledu prvič daruje plazmo (postopek se imenuje plazmafereza). Šele po tem tudi prvič prejme nadomestilo za trud, kot piše v njihovi brošuri.
Piramidni sistem?
Vsi sogovorniki priznavajo, da so deležni tudi posebnih bonusov in akcij, ki jih prireja center SZS. Tako vedno poteka akcija “Motiviraj tvoje prijatelje, da postanejo junaki” oziroma “Pridobi si 50 evrov premije”. Oktobra in novembra pa ob desetkratnem darovanju prejmejo še posebnih 50 evrov bonusa.
Akcije z dodatki potekajo vse leto in to imajo Slovenci še posebej radi… Tako pravi Petra: “V dveh mesecih lahko skupaj prejmeš tudi do 300 evrov. Če pripelješ novega člana, dobiš za enega 50 evrov; ta mora plazmo darovati dvakrat, nato prejmeš obljubljeni bonus 50 evrov. Tvoj “prihodek” je tako lahko odvisen tudi od tega, koliko ljudi pripelješ…” Petra ob tem pripomni, da prejeta nadomestila ne zapravi za nakupe, vsa so namenjena plačilu položnic.
Da pa darovalci ne bi pozabili, kakšen je dodatni bonus, si je priporočljivo namestiti njihovo aplikacijo, ki zabeleži vse obiske in obiske »prijateljev«.
Morala
Vrnimo se k uvodni misli, zato strnimo: vsi naši sogovorniki so plazmo darovali in s tem pomagali sočloveku. Na koncu postopka so prejeli nadomestilo za trud. Ob tem so pomagali tudi sebi. Predvsem preživeti. Je to moralno sporno?
Ne bo plačljivo
Na naše vprašanje, ali bo morda tudi v Sloveniji darovalcem kdaj ponujeno “nadomestilo za trud”, so z ZTM odgovorili: “V Sloveniji izvajamo transfuzijsko dejavnost v skladu z zakonodajo, ki temelji na načelih samozadostnosti in načelih prostovoljnega in neplačanega darovanja krvi, zato je darovanje krvi kot tudi plazme prostovoljno in neplačano.” O konkurenci iz tujine pa pravijo: “Plačevanju krvne plazme oziroma krvodajalstva naša transfuzijska stroka, tako kot tudi Rdeči križ Slovenije in številne druge svetovne organizacije, nasprotuje, saj ogroža osnovne etične principe krvodajalstva – neplačanost, prostovoljnost, anonimnost in solidarnost. Kri oziroma plazma, zbrana od neplačanih darovalcev, je dokazano bolj varna kot od plačanih.”
V Sloveniji sicer letno beležijo okoli 100.000 prijav krvodajalcev, okoli 97.000 odvzemov krvi, na dan pa potrebujejo od 300 do 350 krvodajalcev.
The post Krvna plazma: Nekateri raje v Avstrijo na darovanje krvi – Avstrijci plačajo … appeared first on skandal24.si.
]]>