plače Archives - skandal24.si

Stavkajoči kričači na RTV imajo plače, o katerih lahko nerežimski novinarji samo sanjajo

lkfur — Thu, 24 Nov 2022 12:19:18 +0000

Dan pred sejo v DZ, ko so po hitrem postopku, ki ga je izsilila vladajoča koalicija, sprejemali nov zakon o RTV Slovenija (da bi vladajoča politika spet obvladala RTV), smo opozorili na evidentne plačne razlike med novinarji (z uredniki) in drugimi zaposlenimi. Opozorili smo še, da na RTV ne delijo vsi mnenja z novinarskimi sindikati. Pretežni del tehničnih delavcev jih ne podpira.

Pomembno je povedati, da se z zahtevami novinarskega sindikata, med katerimi je prioriteta čimprejšnja sprememba zakona o RTV (spremembo so sicer v DZ na izredni seji potrdili minuli četrtek, vendar je pričakovati, da jo bo opozicija vložila v ustavno presojo ali sprožila postopek za referendum), ne strinja Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS). Zakaj, bo jasno v nadaljevanju. Po trditvah tega sindikata plače novinarjev niso nizke, kot je morda razumeti iz zahtev stavkajočih sindikatov novinarjev na RTV, v povprečju so precej višje od plač drugih primerljivih poklicev. Plačni razredi novinarskih delovnih mest presegajo uvrstitve primerljivih delovnih mest javnih uslužbencev v državi, kar je v analizi pred leti ugotovil sektor za plače na ministrstva za javno upravo, vendar o tem nihče ni nič poročal, dodajajo.

Dve tretjini najbolje plačanih na RTV so novinarji

Kakor pojasnjujejo v SDRS, v katerem je večinsko združen ustvarjalsko-tehnični kader radiotelevizije, je bilo med najvišjimi izplačanimi plačami na RTV, ki so bile javno objavljene novembra in decembra 2021, na seznamu prvih 50 najvišje plačanih kar 29 novinarjev. V aprilu in maju pa 25 od 50. Če je na RTVS zaposlenih 2142 uslužbencev (po podatkih iz junija 2022) in je od tega 607 novinarjev (28,34 odstotka), jih je slednjih 50–58 odstotkov na seznamu med »top 50« po izplačilu.

Po javno objavljenih bruto plačah za november 2021 z dodatki na delovno dobo (glej Siol.net: https://siol.net/novice/slovenija/rtvs-razkril-place-zaposlenih-tokrat-z-vsemi-dodatki-575992 ) se 50 najvišjih plač giblje med 5071 in 4157 evrov. Neuradno pa smo pridobili še podatke za majske novinarsko-uredniške plače, izplačane v juniju 2022, pri katerih na prvi pogled ni večjih razlik: prvih 50 najvišjih se giblje med 5260 in 3430 evrov bruto. Za te podatke kot tudi za nekatere druge smo seveda tudi zaprosili službo za stike z mediji RTV Slovenija, a njihov odgovor še čakamo.

Neuradni izračuni o povprečni majski bruto plači

Ob tem je zanimivo pregledati še nekaj izračunov sindikata. Recimo o povprečni majski bruto plači: ta je za novinarje (vključno z odg. uredniki) znašala 2288 evrov (kar je 19,86 odstotka več od povprečja zavoda).
Povprečna izplačana bruto plača za druge sodelavce (vključno z vodstvom) pa je znašala 2111 evrov (kar je 7,72 odstotka manj od povprečja zavoda).

Natančneje: povprečna izplačana bruto plača novinarjev je bila 29,88 odstotka višja od povprečne plače drugih delavcev.

Pa še: 27,99-odstotni delež zaposlenih so novinarji (z uredniki), ti so dobili izplačane 33,78 odstotka plačne mase, preostalih 72,01 odstotka zaposlenih pa 66,22 odstotka plačne mase.

Razlike v plačnih razredih (PR)

Za novinarska delovna mesta znaša povprečje osnovne plače (brez napredovanj) vrednost 41,56 PR, brez upoštevanja odgovornih urednikov (16 oseb) pa 41,21 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje za vse novinarje 45,19 PR, brez odgovornih urednikov pa 44,84 PR.

Za nenovinarska delovna mesta (DM drugih sodelavcev) znaša povprečje osnovne plače (brez napredovanj) 33,48 PR, brez upoštevanja vodstva zavoda (14 oseb) pa 34,19 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje za vse druge sodelavce nenovinarje 38,84 PR, brez vodstva zavoda pa 38,60 PR. Za novinarji zaostajajo v povprečju za od 21,72 do 24,24 odstotka.

Sindikatu delavcev radiodifuzije Slovenije se zdi za poudarek razlik pomembno še dejstvo, da je samo 17 novinarjev od 607 uvrščenih na delovno mesto z osnovnim PR, ki je nižji od povprečja zavoda, drugih takih sodelavcev, ki niso novinarji, je 716.

Prag minimalne plače ta čas znaša 1074,43 evrov ali 23,74 PR; sodelavcev, ki so potencialno pod minimalno plačo (če ne bi prejeli dodatkov), je 35, potencialnih takih delovnih mest (če bi bili sodelavci zaposleni na novo, npr. brez delovne dobe) pa je 138, še ocenjujejo naši sogovorci v sindikatu.

Za nenovinarska delovna mesta, ki so po zahtevnosti uvrščena od tarifne skupine 7 dalje (dipl. in univ. inženirji, magistri in doktorji, brez vodstva zavoda), znaša povprečje za osnovno plačo (brez napredovanj) 37,46 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov pa znaša njihovo povprečje 41,93 PR. Za novinarji zaostajajo v povprečju od 10,78 do 13,67 odstotka.

Zahteve stavkajočega novinarskega sindikata

Stavkovni odbor novinarskega sindikata med drugim želi doseči naslednji dogovor o kadrovski politiki: zagotovitev zadostnih kadrovskih kapacitet za izboljšanje delovnih razmer in organizacijske klime; ohranitev delovnih mest in zaposlenosti ter nadomeščanje zaposlenih, ki se bodo upokojili do leta 2024; zahtevajo začetek takojšnjih pogajanj za dogovor o razvojni in kadrovski politiki 2022–2024; zahtevajo še razporeditev zaposlenih na delovna mesta in v plačne razrede glede na delovne naloge, ki jih dejansko opravljajo; zahtevajo zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice: zahtevajo pogajanja o spremembah in dopolnitvah zavodskih kolektivnih pogodb za zvišanje plač v spodnji tretjini plačne lestvice in zahtevajo plačan in upoštevan čas priprave za delo.

Na te njihove zahteve predsednik SDRS Tom Zalaznik ocenjuje: »Kar se tiče zahtev, izrecno ne zahtevajo višjih plač zase, ob vsem, kar že počnejo, bi bila dodatna zahteva take vrste zares neokusna. Zahtevajo pa razporeditev zaposlenih na ustrezna delovna mesta skladno z delom, ki ga opravljajo – v tem delu bi lahko šlo tudi za novinarje; spomnimo, da je bilo v zvezi s tem sproženih že nekaj odmevnih sodnih primerov (npr. Šetinc Pašek, Carl …). Ali pa morda za nekaj njihovih članov nenovinarjev, ki so se jim vmes naivno pridružili. Postopke sistemskih preverjanj skladnosti pogodb o zaposlitvah z dejanskim opravljanjem dela sta pred leti zahtevala SKUU (Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev) in SDRS, pozneje pa se jima je pridružil še svet delavcev. Zdi se, da za zdaj pri novinarjih ni pretiranega zanimanja za postopke preverjanja ustreznosti pogodb, kar pa je logično – večinoma imajo pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta z uvrstitvami v visoke plačne razrede, delovna mesta za zahtevnejša dela in naloge torej, pogosto celo za zahtevnejša, kot jih v resnici opravljajo, in pri tem posledično za solidno plačo. Se pa vseeno vsake toliko časa najde posameznik ali posameznica, ki se primerja s katerim od svojih sodelavcev in upravičeno ali ne meni, da bi moral za enako delo dobiti enako plačo, kar je seveda razumljivo, če daš enemu več, bo to zahteval še drugi. Oba omenjena nenovinarska sindikata (SKUU in SDRS) sta že od prejšnjega direktorja zahtevala sistematično prevetritev kataloga delovnih mest, metodološki preizkus vrednotenja in izdelavo ustrezne sistemizacije – no, to je od njega zahteval tudi nadzorni svet, pa nič od tega. Pripravljali smo se, da se zahtevnega projekta lotimo v novem mandatu, pa vse kaže, da tudi iz tega ne bo nič. Velike razlike bodo obstajale še naprej, pri tem pa je nujno poudariti, da ne gre vsega metati v isti koš in da velike razlike obstajajo tudi med novinarji samimi, med uredništvi in med enotami.«

Mar res primanjkuje novinarjev?

Novinarski sindikati so med svoje komentarje o upravičenosti stavke še zapisali: »Hkrati se v številnih enotah soočamo s pomanjkanjem kadra, tudi tehničnega, kar je privedlo do preobremenjenosti, na kar so številni člani opozorili v anketi, ki smo jo v začetku leta izvedli v sindikatu.«

Če se je število novinarjev ob podobnih programih in obsegu dela (po njihovih trditvah je zaradi ukinjenih oddaj ta celo manjši) v zadnjih osmih letih povečalo za dobrih 23 odstotkov, je mogoče sklepati, da jih ni premalo, še ocenjuje Zalaznik. »Poznamo primere, ko v manjših oddelkih ali uredništvih novinarji delajo zares veliko in v marsikaterih primerih tudi za bistveno manjšo plačo od ’zvezd TV-infa’. In če drži trditev glavne ’aktivistke’, da eni izgorevajo, pomeni, da drugi delajo toliko manj. Zaključek je enostaven – organizacija dela ni primerna, delo ni pravilno razporejeno, sistemizacija je neustrezna. Zagotovo pa je marsikaj od tega tudi posledica izostanka ’normativov’, ki so jih pred leti izdelali štirje novinarski izvedenci, vsebina skomunicirana, svet delavcev jih je potrdil, pred sprejetjem pa je Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS sprožila protest, zagnala tak vik in krik, da jih je takratni generalni direktor spravil nazaj v predal. Če jih niso vrgli proč, ležijo tam še danes,« sklene Zalaznik.

Zalaznik komentira tudi izrecno zahtevo novinarskih sindikatov o plačanem in upoštevanem času priprave za delo: »Lepo prosim! Tisti, ki delajo premalo, ves čas ’leerlaufa’ štejejo v pripravo ali pa kar v mesečno kvoto. Priprava na delo je kategorija, ki gre z roko v roki z delovnimi normativi. Dokler jih ni in jim novinarski sindikat nasprotuje, so tovrstne zahteve brez realnih podlag in neupravičene. Zanimivo bi bilo, če bi javnost ali novinarji iz realnega sektorja zahtevali podatke, kolikšen je obseg dela novinarjev v zavodu, koliko izdelkov naredijo na mesec, koliko časa za to porabijo in kakšne ocene svojih nadrejenih za to prejmejo – ter kolikšno plačo potem dobijo … Medtem ko bi ene obravnavali kot zgledne, bi najbrž drugi zardevali.«

Novinarski sindikat se je pogajal »zvijačno«

Drugi sodelavci se že vsa leta soočajo s izjemno favorizacijo novinarjev v zavodu, nadaljuje Zalaznik: »V času uveljavitve enotnega plačnega sistema je novinarski sindikat deloval ’zvijačno’ in je bil v pogajalskem procesu izjemno uspešen. S pomočjo vseh drugih sindikatov si je izpogajal solidne uvrstitve orientacijskih delovnih mest (DM) – štiri orientacijska DM –, ki jih je potem v ločenih pogajanjih za druga delovna mesta nadgradil tako, da je s pomočjo pristojnega ministrstva izigral preostale socialne partnerje: dva sindikata in takratno vodstvo zavoda. Tudi kasnejša vodstva zavoda so SNS popuščala v pogajanjih glede tvorbe in vrednotenja novih delovnih mest; doslej jih obstaja za isti poklic že 32, uvrščena pa so od 33. do 55. PR. Novinarji trdijo, da so v pogajanjih uspešni, ampak lahko je biti uspešen, če jim nasprotna stran popušča in si ne želi konflikta z njimi. Če pa popuščanja z nasprotne strani ni, gredo v totalno vojno brez slehernih etičnih norm, v ’gverilo’, kakor je spopad poimenovala glavna ’aktivistka’, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov na javni tribuni v gledališču, pri čemer zaradi vzpostavljenih trajnih navez lahko računajo na tranzicijske leve sile. In ravno to opazujemo zdaj. Kdor noče videti, pač ne vidi.«

Preostala dva sindikata SDRS in SKUU se ves čas teže pogajata, pogajanja so trša, sredstev za dvig plač preostalih sodelavcev vedno primanjkuje … SNS jima v tem pogledu nikdar ni pomagal (pogajal se je strogo ločeno in le za plače novinarjev), »zato tudi zdaj ne gre verjeti, da bi se naenkrat spreobrnili in ves svoj altruizem usmerili v pogajanja za dvig spodnje tretjine plač – kjer mimogrede ni uvrščenega nobenega novinarja«, pravi Zalaznik.

L. K. F.

(foto: Nebojša Tejić / STA)

The post Stavkajoči kričači na RTV imajo plače, o katerih lahko nerežimski novinarji samo sanjajo appeared first on skandal24.si.

Uf, takšno plačo imajo Molkova, Žnideršičeva, Bregant …

User One — Sat, 02 Apr 2022 13:02:17 +0000

Letošnjega januarja je bil razkrit seznam petdesetih najbolje plačanih na RTV Slovenija. Na prvem mestu se je takrat znašel odgovorni urednik razvedrilnega programa Vanja Vardjan, ki je novembra prejel 4624 evrov bruto. Objavljene plače so bile brez dodatka za delovno dobo.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/rumeno/ne-boste-verjeli-kaksno-placo-imajo-misa-molk-erika-znidarsic/

Kot sedaj poroča portal Siol.net so jim tokrat z RTV Slovenija smo pridobili podatke o 50 najvišjih bruto izplačanih plačah zaposlenim decembra 2021. Če nam v preteklosti niso želeli posredovati zneskov o bruto izplačanih plačah z vsemi dodatki, tudi z dodatkom za delovno dobo, je tokrat v bruto plači zajet tudi ta podatek. Dodatek za delovno dobo se tako recimo dobro pozna pri plači voditeljice Miše Molk, ki na nacionalki deluje že več kot tri desetletja, podobno je pri ostalih dolgoletnih sodelavcih RTVS, tako je njena novembrska plača brez dodatka za delovno dobo znašala 4068 evrov, decembrska pa skoraj 500 evrov več, in sicer 4503 evre. Plača novinarke in voditeljice Erike Žnidaršič je brez dodatka za delovno dobo znašala 3960 evra, z dodatkom pa 4195 evrov. Nekoliko višji dodatek za delovno dobo prejema voditelj in novinar Igor E. Bergant. Njegova novembrska bruto plača je brez dodatka znašala 3817 evra, z dodatkom pa je decembra lani prejel 350 evrov več. Na vrhu seznama RTVS se je s 5.071 evrov znašel odgovorni urednik programa Darko Pukl.

Dodajmo, da na objavljenem seznamu ni podatkov o plačah dopisnikov iz tujine, ki so zaradi posebnih dodatkov še precej višje od zgoraj navedenih plač. Sicer pa RTV Slovenija RTVS ob tem pojasnjuje, da so v bruto plači zajeti tudi dodatki za povečan obseg dela in delo na projektih, zaradi česar lahko plača posameznika v določenem mesecu odstopa od bruto plače, ki jo ta običajno prejema.

The post Uf, takšno plačo imajo Molkova, Žnideršičeva, Bregant … appeared first on skandal24.si.

Ne boste verjeli kakšno plačo imajo Miša Molk, Erika Žnidaršič …

User One — Fri, 07 Jan 2022 11:38:55 +0000

Spletni portal Siol.net je razkril seznam petdesetih najbolje plačanih na RTV Slovenija.

Na prvem mestu se je znašel odgovorni urednik razvedrilnega programa Vanja Vardjan, ki je novembra prejel 4624 evrov bruto. Na drugem mestu pa je urednik radijskega programa za tujo javnost Darko Pukl, ki je prejel 4505 evrov bruto. Na tretjem mestu se je znašel Rober Aollonio, odgovorni urednik televizijskega programa za italijansko narodno skupino. Novembra je prejel 4559 evrov bruto. Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough pa je šele na petem mestu. Prejel 4463 evrov bruto.

Objavljene plače so brez dodatka za delovno dobo. Pri tem dodatku gre namreč za osebni podatek. Seznam, ki so ga razkrili, kaže, da več kot 4000 evrov bruto plače novembra prejelo 26 zaposlenih na RTV Slovenija. Med 50 najbolj plačanimi so se znašle tudi Miša Molk, Erika Žnidaršič in Rosvita Pesek. Molkova se na seznamu nahaja na 23. mestu. Prejela je 4068 evrov bruto. Na 35. mestu pa sta se skupaj znašli omenjeni voditeljici, ki sta prejeli 3960 evrov bruto.

The post Ne boste verjeli kakšno plačo imajo Miša Molk, Erika Žnidaršič … appeared first on skandal24.si.

#Koronavirus: Vlada niža vse državne funkcionarske plače za 30%, upokojencem in socialno šibkim krizni dodatek

User One — Sat, 21 Mar 2020 12:19:21 +0000

Vlada pripravlja ukrepe, po katerih bodo upokojenci in najbolj socialno ranljive skupine v času trajanje epidemije novega koronavirusa prejeli poseben krizni dodatek, je sporočil premier Janez Janša. Hkrati pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo vsem funkcionarjem na državni ravni za 30 odstotkov znižali plače. Paket ukrepov pripravlja Strokovna skupina za pomoč ministrstvom pri oblikovanju prvega zakonskega paketa #PKP1 s prioriteto hitre finančne pomoči prebivalstvu za preprečitev in blažitev posledic epidemije, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik.

To je sedem točk, ki jih je objavil Janša:

Oblikovanje prvega zakonskega paketa

2. Obravnava smernic na vladi v ponedeljek, sprejem v parlamentu v petek.

3. Ukrepe so včeraj uskladili predsedniki vseh štirih koalicijskih strank.

4. Dodatno nagrajevanje javnih uslužbencev, ki so v boju s koronavirusom najbolj izpostavljeni.

5. Priporočila trgovcem in pomoč v krizi najbolj prizadetim podjetjem.

6. Znižanje plač vseh funkcionarjev na državni ravni za 30 odstotkov.

7. Ocena in povračilo gospodarske škode zaradi epidemije in priprava druega paketa ukrepov.

The post #Koronavirus: Vlada niža vse državne funkcionarske plače za 30%, upokojencem in socialno šibkim krizni dodatek appeared first on skandal24.si.

Škandal sodnikov Štoka in Gazvode na žurki SD le na dnevnem redu, ampak Kerševan daje prednost višjim plačam

User One — Thu, 23 May 2019 12:06:26 +0000

Predsednica komisije sodnega svet za etiko in integriteto je Nina Betetto je za torek sklicala zasedanje, na kateri bodo obravnavali udeležbo mariborskih sodnikov Matjaža Štoka in Slavka Gazvode na predvolilnem shodu stranke SD, o katerem smo obširneje pisali na povezavi.

Po odredbi predsednice komisije za etiko in integriteto Nine Betetto je na vprašanje, ali sta sodnika v strankarskih oznakah in s totalitarnimi simboli – ki sta očitno tudi v stranki SD tako domača, da so morali pogledati v evidenco članov, ali ni morebiti Štok njihov član, o čemer lahko berete na dnu članka, objavljenega na tej strani – Alenka Klemenčič potrdila: “sporočamo, da bo Komisija za etiko in integriteo na 23. seji 28. 5. 2019 obravnavala tudi primer obeh mariborskih sodnikov, ki ga omenjate.” Celoten dnevni red zasedanja komisije, ki so ga na spletni strani sodnega sveta objavili v torek, najdete na povezavi.

Zanimiv pa je tudi sklic 21. redne seje sodnega sveta, pod dnevni red katerega je podpisan predsednik sodnega sveta Erik Kerševan. Zasedanje bo dva dni po seji komisije za etiko in integriteto, kjer bodo obravnavali Štoka in Gazvodo, torej v četrtek, a na dnevnem redu nismo opazili kakršnega koli poročila komisije ali celo posebne točke dnevnega reda, kjer bi razvpito in javno odmevno ravnanje sodnikov, obravnavali. Sklic, ki ga podpisal Kerševan, najdete na povezavi.

Smo pa opazili, da je Kerševan, ki se od začetka afere Štok – Gazvoda sploh še ni javno oglasil, ampak za pojasnjevanje pooblašča druge, o čemer smo pisali na povezavi, čeprav dogajanje nedvomno ruši ugled pravosodja in zaupanje državljanov vanj, na dnevni red, pod točko razno uvrstil: “Seznanitev z zapisom sestanka posvetovalno-pogajalske skupine za izboljšanje plačnega položaja sodnikov z dne 15. 4. 2019“.

Prioritete so pač prioritete…

The post Škandal sodnikov Štoka in Gazvode na žurki SD le na dnevnem redu, ampak Kerševan daje prednost višjim plačam appeared first on skandal24.si.

Združevanje Dnevnika in Večera: med Stepišnikovim novinarji že prve žrtve

User One — Wed, 01 Aug 2018 19:29:07 +0000

Padca prodanih naklad, zaradi katerih naj bi se medijski hiši Dnevnik in Večer združili, naj bi s seboj prineslo tudi odpuščanja novinarjev.

Novinarji v uredništvu Večera, katerega odgovorni urednik je Matija Stepišnik, slabe poslovne rezultate že čutijo na svoji koži. Povedali so nam, da so jim že nižali plače, nekaterim celo za 20 odstotkov.

In medtem ko so prve žrtve slabega poslovanja navadni novinarji, se lastnik Večera Uroš Hakl še vedno lepo debeli in uživa v razkošju. Njegova družina si je pred dvema letoma za 307 tisoč evrov omislila vikend v Triglavskem narodnem parku, poglejte ga na povezavi, To ni Haklova edina nepremičnina za užitek, imajo še eno na hrvaškem otoku Krk. Sosedje pripovedujejo, da so jo pred leti kupili “na keš.”

Lastnik Dnevnika je tajkun Bojan Petan, ki je moral zaradi spornega lastninjenja Term Čatež pred sodnika, s skupino DZS pa je ustvaril založniško-medijsko-turistični imperij, ki obvladuje deleže v precej pomembnih slovenskih podjetjih, ko so Terme Čatež in Marina Portorož ter časopis Dnevnik in podjetje Delo prodaja. Ko je letos marca pričal pred parlamentarnimi preiskovalci, ki so ugotavljali vzroke in odgovornost za bančno luknjo, je javnost izvedela, da na dan zasluži kar 1861 evrov neto. »Vodenje štirih firm s 1000 pritiski« po besedah Petana prinese tudi to, da se človek praktično odpove družinskemu življenju. Kar je nekoliko privlečeno za lase, saj tudi žena Petana Ada de Costa Petan sedi v nadzornih svetih njegovih firm, tako da z okrnjenim družinskim življenjem najbrž ni toliko težav. Petan se menda rad druži tudi z mladimi kolegicami.

Podobno kot odgovorni urednik Dnevnika Darijan Košir, ki se je v času, ko je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, toliko družil s sodelavkami, da je druženje (šušljalo se je, da v motelu na obrobju Ljubljane) obrodilo tudi sadove. (Bivšo) ženo in družino pa je zmenjal za sodelavko.

The post Združevanje Dnevnika in Večera: med Stepišnikovim novinarji že prve žrtve appeared first on skandal24.si.

Resnično grdi ljudje veliko bolje zaslužijo

skandal1 — Thu, 26 Apr 2018 05:30:15 +0000

Verjetno ste slišali za znanstveno podprto teorijo, ki jo imenujejo tudi »lepotna premija«. Ta trdi, da imajo privlačnejši ljudje prednost pri pridobivanju delovnih mest, zaslužijo več denarja in jih na splošno cenijo kot bolj zaupanja vredne, kompetentne in bolj inteligentne. Zdaj pa se je pojavila nova študija, ki so so jo objavili v Journal of Business and Psychology, in je pokazala, da je v premiji za lepoto nekaj več.

Zelo neprivlačni anketiranci so zaslužili najbolje

Raziskovalca Satoshi Kanazawa z londonske šole za ekonomijo in politične znanosti ter Mary Still z Univerze v Massachusettsu sta obdelala podatke iz študije 20.000 Američanov, katerih privlačnost so prvič ocenjevali pri starosti 16 let, nato pa še štirikrat v naslednjih 13 letih.

Rezultati raziskave so pokazali, da »so anketiranci zelo neprijetnega videza vedno zaslužili znatno več kot zgolj neprivlačni anketiranci, pogosto tudi več od tistih povprečnega ali nadpovprečnega videza.« Na podlagi teh ugotovitev sta lahko skoraj ovrgla teorije premije za lepoto, ko pa sta podatke prečistila še glede na učinke zdravja, inteligence in petih osebnostnih dejavnikov, pa je lepotna premija skoraj v celoti izginila.

Neprivlačni ljudje najbrž postanejo boljši strokovnjaki

To sicer ne pomeni, da konvencionalna privlačnost nima svojih prednosti. Vendar rezultati kažejo predvsem na to, da imajo lepi ljudje več drugih zaželenih osebnostnih lastnosti, zaradi katerih so primernejši za neko delovno mesto. »Zdi se, da lepši delavci zaslužijo več, vendar ne zato, ker so lepi, ampak zato, ker so bolj zdravi, bolj inteligentni in imajo bolj primerne osebnostne lastnosti (če uporabimo teorijo velikih pet osebnostnih lastnosti, imajo taki ljudje višje rezultate vestnosti in ekstravertnosti, nižje pri nevrotičnosti),« pravi študija.

Vzorec izjemno neprivlačnih ljudi je bil sicer zelo majhen, zato niso ugotovili, kje bi bil vzrok višjih zaslužkov. Alex Fradera z The British Psychological Study je podal naslednje razmišljanje: »Nekateri zelo neprivlačni so imeli posebno nizko stopnjo osebnostne lastnosti odprtosti, zato so se morda bolj posvetili nekemu specifičnemu področju dela. Sčasoma so ga tako obvladali, da so postali mojstri na svojem področju.«

The post Resnično grdi ljudje veliko bolje zaslužijo appeared first on skandal24.si.