Posamezne skupine v državi so očitno sklenile, da bi raje kot v Sloveniji živeli v Butalah. V soboto so pošne predalnike po državi preplavili pozivi k ukinitivi Nacionalnega inštututa za javno zdravje (NIJZ)

Kakšna je vloga Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ga skušajo ukiniti, s čimer bi močno ogrozili javno zdravje, v okvirju.

Pobudnik se na Facebooku predstavlja kot Jure Bračič. Ali gre za resničen ali butalski profil, presodite sami.

Pri listanju njegovega profila sicer naletimo na opozorilo, da gre za prevaranta, ki naivnežem pobira dena z lažnim profilom prek Western Uniona.

The post Prevarant, ki naivnim pobira denar, bi iz Slovenije naredil Butale! appeared first on skandal24.si.

Še pomnite, Marjan Šarec je predsednik vlade, ki bo predsedovala Svetu EU, pa pred evropskim parlamentom ni upal nastopiti in predstaviti slovenske vizije predsedovanja Svetu EU leta 2021.

Ker Marjana Šarca očitno v mednarodnih zadevah vodi nek glas množice, ali pa pač domača politična preigravanja. To je jasno, ko njegovo ime najdemo na 118. mestu med podpisniki, ki so leta 2007, tik preden je Slovenija leta 2008 prvič predsedovala Svetu EU, svoje ime postavili pod zapis, ki so ga razposlali na 320 naslovov v Sloveniji in tujini, z njim pa so takratno slovensko vlado, ki jo je vodil Janez Janša, sramotili v tujini, zaradi česar so si prislužili tudi kazensko ovadbo zaradi obrekovanja in sramotitve države.

Marjan Šarec: od komika do anekdote

Marjan Šarec se je leta 2007 pod peticijo podpisal kot sodelavec RTV Slovenija. Torej je svoje politično delovanje izvajal kar kot uslužbenec, plačan iz državnega proračuna.

Kar nekoliko paradoksalno pa je, da je Marjan Šarec, katerega igralsko kariero so zaznamovali šovinistični, ali če želite do žensk sovražni nastopi, v katerih je papagajsko ponavljal recitacije “Baba je žaba, žaba pa še člouk ni” in se v mikrofon drl “Babe zoprne,” svoj mandat predsednika vlade začel z napadom na medije, ki so do njegove politike kritični – in to tako, da je podjetjem v državni lasti trkal na vest, naj postanejo “družbeno odgovorna” in oglašujejo selektivno – ne po dosegih bralcev, ampak se je Marjan Šarec, ki bo zmeraj za Slovence ostal šovinist Ivan Serpentišek, po vladni spletni strani pisaril “Želim opozoriti, da sovražne vsebine, med katerimi velja izpostaviti najmanj homofobijo in rasizem, zastrupljajo družbo, vanjo vnašajo razdor in le spodjedajo že tako krhka strpnost in sožitje. Meja dopustnega, že zdaj pogosto zabrisana, tako še bolj bledi. Res hočemo, da sprejemljivo postane prav vse? “. Kot da ni družbe z babami zoprnimi, plačan iz proračuna ali od nastopov, za katere nikoli ni pokazal računa in še zdaj ni jasno, ali je vse sploh prijavil finančni upravi, zastrupljal sam?!

Ste pozabili, kaj je famozna peticija F571 sploh bila? Marjan Šarec, ki kot predsednik vlade ne pritiska zgolj na medije, ki ga ne hvalijo, ampak tudi na državna podjetja, ki sledijo svojim poslovnim ciljem, oglašujejo v medijih, ki dosežejo veliko ljudi, hkrati pa, če pogledamo s Šarčevimi očmi, z oglaševanjem ohranjajo pluralnost slovenskega prostora, je leta 2007 podpisal peticijo, v kateri je v drugi povedi pisalo: “Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.”

2007 sta skupaj podpisala, danes skupaj vladata

Ampak, nerodnosti se vedno vrnejo, ko jih najmanj potrebuješ in tako, dve leti pred predsedovanjem Svetu EU in leto po tistem, ko je Marjan Šarec na državnozborskih volitvah s stranko LMŠ, ki ji predseduje, osvojil 13 poslanskih mandatov, SDS, ki ji predseduje Janez Janša pa skoraj dvakrat toliko, 25 poslanskih sedežev, je nastopil trenutek, ko skuša Marjan Šarec v evropsko komisijo poslati človeka, Janeza Lenarčiča, za katerega nima podpore niti v lastni koaliciji in za katerega v vladni ni glasovala druga največja vladna stranka.

Celoten seznam podpisnikov peticije iz leta 2007 najdete na Wikipediji na povezavi. Na tem mestu bomo osvetlili zgolj tiste, ki so podpise očitno vnovčili in danes vladajo s podpisnikom št. 118 Šarcem:

16. Nika Repovž, Radio Slovenija – danes je Nika Benedik in je svetovalka v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca.

50. Denis Sarkić, Vest – danes tiskovni predstavnik vladne stranke SD.

54. Boštjan Lajovic, TV Slovenija – danes vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za infrastrukturo pri predsednici vlade stranke SAB Alenki Bratušek.

86. Sven Berdon, Dnevnik – danes v službi za odnose z javnostmi Vrhnovnega sodišča RS.

98. Tina Čuček, POP TV – danes pooblaščena oseba z posredovanje informacij medijem pri državni Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije

146. Franco Juri, Dnevnik, Radio KP – je bil leta 2008 izvoljen za poslanca na listi stranke Zares, na naslednjih volitvah leta 2011 pa so mu volilci odrekli podporo. Službo je dobil v Pomorskem muzeju v Piranu, kjer je direktor.

201. Polona Križnar, POP TV – Finance so poročale, da jo je današnji minister za zdravje Aleš Šabeder lani, ko je bil direktor ljubljanskega UKCL, zaposlil kot piarovko – prej pa je to v vladi Mira Cerarja počela za Anjo Kopač Mrak, ko je bila ta ministrica za delo.

207. Jure Brankovič, POP TV – danes vodja službe za odnose z javnostmi v UKCL.

243. Simon Kardum, samostojni novinar – postal je direktor Kina Šiška.

…..

In še in še…

Skupno fotografijo podpisnikov številka 16. Nike Repovž in št. 118. Marjana Šarca najdemo na vladnih spletnih straneh. On je predsednik vlade, ona njegova svetovalka. Sivolasca na drugi strani mize pa najbrž tudi prepoznate? Foto: vlada.si (Nebojsa Tejic/STA)

The post Še pomnite? Šarčeva politična akcija iz leta 2007, ko je služil javni RTV hiši – in kdo je ženska, ki je bila z njim takrat in danes appeared first on skandal24.si.

Cene nepremičnin v Ljubljani so v zadnjem obdobju pričele padati, kažejo statistični podatki, objavljeni na največjem nepremičninskem portalu nepremicnine.net. Podatki o gibanju cen nepremičnin na slovenskem trgu kažejo, da so julija cene stanovanj, glede na mesec prej, v Ljubljani padle za 0,05 odstotka, cene poslovnih prostorov pa za 0,07 odstotka.

Padec cen stanovanj so pri portalu zabeležili tudi v okolici Ljubljane, kjer so cene zdrsnile za 0,08 odstotka, medtem ko so cene poslovnih prostorov narasle za 0,07 odstotka.

Ko je v prvi polovici leta 2017 po krizi slovenski nepremičninski trg dosegel rekordno število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, je ekonomist Igor Masten dogajanje komentiral: “Nepremičninski trg trenutno v Sloveniji cveti zaradi poceni posojil in pričakovanja, da se bodo cene še naprej zviševale.” In opomnil, da je “opaziti klasične karakteristike nastajajočega balončka”. Čeprav rekordnim vrednostim pred krizo lani še nismo bili blizu, je takrat ocenil, da smo “trdno na poti, da bomo znova imeli opravka s pregretim trgom”.

Statistični urad (Surs) je v konec avgusta objavljenih podatkih zaznal tudi umiritev gospodarske rasti, ki je bila v drugem četrtletju najslabša v zadnjem letu in pol. Romana Korenič s Surs je ob predstavitvi rezultatov dejala: “Če primerjamo stopnje rasti BDP v drugem četrtletju z enakim lanskega leta, lahko vidimo, da je rast bolj umirjena. Eden od dejavnikov je vsekakor en delovni dan manj kot lani.” Spomnimo, gre za ukrep odhajajoče vlade Mira Cerarja in njegove stranke SMC, ki je s strankama SD, Desus podaljšala novoletne praznike tako, da je bil tudi 2. januar dela prost dan.

Zdaj vse te stranke skupaj z ekstremistično Levico stopajo v vlado Marjana Šarca, ki je z napovedjo višanja obdavčitev sprožila zaskrbljenost v gospodarskih krogih. Najodličnejši slovenski podjetniki, kot sta Igor Akrapovič in Ivo Boscarol, pa so zaradi tovrstnih napovedi pričeli na glas razmišljati o selitvi svojih uspešnih podjetij v tujino. Klub slovenskih podjetnikov, katerega člana sta, je zato sprožil peticijo za podjetno in uspešno Slovenijo, ki jo je do 11. septembra podpisalo že 1131 podjetij in 3912 državljanov. Podpišete jo lahko na povezavi.

The post Prvi znaki krize? V Ljubljani cene nepremičnin navzdol appeared first on skandal24.si.