Po podatkih agencije Frontex je bilo v prvih enajstih mesecih letos na zunanjih mejah Evropske unije po predhodnih izračunih odkritih več kot 308.000 nedovoljenih vstopov.* To predstavlja 68-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani in je največ od leta 2016. Zahodnobalkanska pot ostaja najbolj aktivna, saj je bilo od začetka leta zabeleženih 45 odstotkov vseh zaznanih nedovoljenih vstopov v Evropsko unijo.

Če primerjamo podatke za prvih deset mesecev tega leta, se je številka sicer nekoliko znižala, vendar je stanje še vedno alarmantno: v prvih desetih mesecih letošnjega leta je odkritih 275.500 nedovoljenih vstopov na zunanjih mejah Evropske unije. Kar predstavlja 73-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.  

Novembra so države članice EU zabeležile okoli 27.000 nedovoljenih prehodov meja, kar je 15 odstotkov več kot v istem mesecu leta 2021.

Oktobra so države članice EU zabeležile približno 36.500 nedovoljenih prehodov, kar je 47 odstotkov več kot v istem mesecu leta 2021, medtem pa zahodnobalkanska pot ostaja najbolj aktivna migracijska pot v EU z več kot 22.300 zaznanimi osebami oktobra, to je trikrat več kot pred letom dni (oz. za 168 odstotkov več). V novembru je bilo po tej migrantski poti zabeleženih 14.105 nezakonitih prehodov, kar je še vedno skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani oziroma 157 odstotkov več.

Ključni podatki:

• 308.000 nelegalnih prehodov je zabeleženih v prvih 11 mesecih leta 2022;
• leto 2022 je na dobri poti, da bomo videli največ migrantov z neurejenim statusom od leta 2016;
• novembra zabeleženih 27.000 nepravilnih vstopov;
• zahodnobalkanska in srednjesredozemska pot sta najbolj aktivni;
• na poteh v zahodnem Sredozemlju, zahodni Afriki in na vzhodni meji je število odkritij upadlo.

Najboljše selitvene poti

Zahodni Balkan je še naprej najbolj aktivna migracijska pot v EU z več kot 14.105 odkritji novembra, dvakrat več kot pred letom dni.

V regiji Zahodnega Balkana je bilo zabeleženo največje število odkritij od vrhunca migracijske krize leta 2015.

Trajni migracijski pritisk na zahodnobalkanski poti je mogoče pripisati ponavljajočim se poskusom prečkanja meje s strani migrantov, ki so že prisotni v regiji, in dejstvu, da nekateri migranti zlorabljajo brezvizumski dostop v regijo, da bi se približali zunanjim mejam EU. Srbija je konec novembra omejila vizumski režim, kar naj bi zmanjšalo število nezakonitih prehodov.

Frontex podpira države Zahodnega Balkana z napotitvijo skoraj 500 stalnih častnikov in osebja.

Druga najaktivnejša migracijska pot v EU je osrednje Sredozemlje. Tu se je od začetka leta število zaznanih nepravilnih prehodov meje povečalo za 49 odstotkov v primerjavi z letom 2021 na skoraj 94.000. Medtem je vzhodnosredozemska pot do konca novembra zabeležila 116-odstotno povečanje s skoraj 40.000 zaznavami.

V obdobju od januarja do novembra 2022 je bilo v Rokavskem prelivu odkritih 68.000 migrantov z neurejenim statusom, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Migracijski pritisk bo predvidoma ostal visok in bo najmočnejši ob ugodnih vremenskih razmerah.

Opomba: *Številka vključuje druge manj aktivne selitvene poti, ki niso omenjene v tem sporočilu za javnost. Končne številke so morda višje zaradi zapoznelega poročanja.

Opomba: Preliminarni podatki, predstavljeni v tej izjavi, se nanašajo na število zaznav nezakonitega prehajanja meje na zunanjih mejah Evropske unije. Ista oseba lahko večkrat poskuša prestopiti mejo na različnih lokacijah zunanje meje.

C. R.

(Foto: montaža Demokracija, STA)

The post Zunanje meje EU novembra: Zahodnobalkanska pot je še vedno najbolj aktivna appeared first on skandal24.si.

Največji pritisk nezakonitih prečkanj meje še naprej beležijo na območju koprske policijske uprave, kjer so zabeležili skoraj polovico vseh primerov, opazna pa je rast števila še na območju novomeške policijske uprave, kjer beležijo skoraj tretjino vseh primerov.

Število obravnavanih izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za več kot trikrat. Skupaj jih je bilo 14.981. Že od lani se nadaljuje rast števila Afganistancev, vse več prošenj pa prejmejo od prebežnikov iz Indije, Burundija in Kube, ki lahko v Srbijo z letali vstopijo legalno, od tam pa pot nadaljujejo proti zahodni Evropi. Sicer pa so obravnavali še 6941 vlog za začasno zaščito, med katerimi so bile skoraj vse sprejete od državljanov Ukrajine.

STA objavlja tabeli s podatki o številu nezakonitih prehodov meje v prvih devetih mesecih 2022 in primerjavo z enakim obdobjem lani glede na državljanstvo, po policijskih upravah in tabelo o številu oseb, ki so jih tuji varnostni organi vrnili slovenskim oziroma slovenski organi tujim. Prav tako so objavljene tabele o številu prošenj za mednarodno zaščito in številu odobrenih prošenj ter številu prosilcev in njihovi nastanitvi na 10. oktober 2022.

Število nezakonitih prehodov meje v prvih devetih mesecih 2022 in 2021 glede na državljanstvo

državljanstvo          število prehodov
                       2022        2021
---------------------------------------
Afganistan             2691        1963
Indija                 1983          41
Burundi                1821           1
Bangladeš              1641         847
Pakistan               1568        1226
Irak                    763         236
Turčija                 757         411
Iran                    550         370
Nepal                   537         115
Kuba                    534           0
ostali                 2745        2050
---------------------------------------
skupaj               15.590        7260

Število obravnavanih nezakonitih prehodov meje v prvih devetih mesecih 2022 in 2021 po policijskih upravah

PU                     število prehodov
                       2022        2021
---------------------------------------
Koper                  7812        3499
Novo mesto             5078        1827
Maribor                2006        1103
Celje                   339         153
Murska Sobota           177         241
Ljubljana               146         380
Nova Gorica              17          46
Kranj                    14          11
Uprava AC policije        1           0

Število oseb, vrnjenih slovenskim policistom in vrnjenih tujim varnostnim organom v prvih devetih mesecih 2022 in 2021

                    vrnjeni                    vrnjeni
             slovenskim policistom     tujim varnostnim organom
država            2022     2021              2022     2021
---------------------------------------------------------------
Italija             38       25                47       20
Avstrija            39       45                16        4
Hrvaška              6       13              1968     3117
Madžarska            5        3                28       51
letališče          232       70                47       19
---------------------------------------------------------------
skupaj             320      156              2106     3211

Število prošenj za mednarodno zaščito in njihov status v prvih devetih mesecih 2022 in 2021

                                      število
status                            2022     2021
-----------------------------------------------
skupaj prejetih prošenj           5452     2449
-----------------------------------------------
zahteva za ponovni postopek         22       23
ponovni postopek                    21       15
rešene zadeve                     5445     2342
priznan status                     157       12
zavrnjene prošnje                   64      123
ustavitev postopka                3007     1422
zavržene prošnje                  2217      785
preselitev                           0        0
relokacija                           0        0

Število prosilcev za mednarodno zaščito in njihova nastanitev na dan 10. 10. 2022

nastanitev                   število
------------------------------------
azilni dom                       104
Kotnikova ulica, Ljubljana        65
Logatec                           38
nastanitveni center Postojna       4
razseljeni                        15
ostalo                            49
------------------------------------
skupaj                           275
------------------------------------
čakajoči na podajo prošnje       709

Število oseb s priznano mednarodno zaščito in njihova nastanitev na dan 10. 10. 2022

nastanitev                                           število
------------------------------------------------------------
integracijska hiša Ljubljana                               4
integracijska hiša Maribor                                26
stanovanja, ki jih določi vlada                            6
zmogljivosti urada za oskrbo in integracijo migrantov      4
azilni dom                                                 0
Kotnikova ulica, Ljubljana                                 2
Logatec                                                    0
dijaški domovi                                             8
zasebna nastanitev                                       734
tujina                                                   159
------------------------------------------------------------
skupaj                                                   943

Vir: policija, MNZ, urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov

C. R., STA

The post Posledice zgrešene migrantske politike sedanje vlade že na dlani: število ilegalnih prehodov meje v primerjavi z lanskim obdobjem podvojeno! appeared first on skandal24.si.

Če morda še komu, vsaj do sedaj, ni bilo jasno, da je Slovenija tudi po zaslugi »vilkomerjev« ilegalnih migrantov na poti do kaosa zaradi migrantskega nasilja, mu je to pretekli teden postalo. Bliža se nam nov migrantski val in začelo se je nasilje. Tukaj, na domačem pragu!

Notranja ministrica (v odhodu) Vesna Györkös Žnidar te dni opozorila na porast klasičnih ilegalnih migracij: »Nobena skrivnost ni, da se odpira nova migracijska pot čez Bosno. Policija je pripravljena, tudi načrti so izdelani.« Dejstvo pa je, da se pritisk ilegalnih migrantov na naše meje zadnje tedne povečuje in po besedah ministrice se bo ta trend v naslednjih mesecih še povečal. To je že opazno na terenu, predvsem v Beli krajini.

Preko Kolpe

Migranti iščejo primerno mesto, da prečkajo ali preplavajo reko Kolpo. (foto: Nova24TV)

Največ poskusov prečkanja naše meje s Hrvaško je bilo zadnjih nekaj dni v Beli krajini, kjer migranti poskušajo preplavati ali prebroditi reko Kolpo. Prav ta se, kot trdijo domačini, spreminja v reko trupel, saj v času, ko je bila močno narasla, številnim pri poskusu prečkanja ni uspelo in so utonili. Po poročanju portala moja-dolenjska.si je pogrešanih več kot pet oseb.

Novi val

Samo pretekli teden so imeli policisti na Primorskem in v Beli krajini polne roke dela z migranti, čez vikend so pri nezakonitem prečkanju meje prijeli skupaj 59 migrantov. Med njimi so državljani Kosova, Sirije, Alžira, Pakistana, Turčije, Tunizije, Maroka, Egipta in Libije. Že naslednje dni po vikendu so v Beli krajini prijeli dodatnih 11 migrantov. Vsi tujci po prijetju takoj zaprosijo za azil.

Napad z nožem

Na kraj dogodka v Tovarni Rog je prišlo več policijskih patrulj. (foto: Nova24TV)

Na tragedijo, povezano z migranti, ni bilo treba dolgo čakati. Nezakoniti migranti, ki poznajo samo zakon ulice in ne bodo nikoli spoštovali slovenskih zakonov – še več, za muslimane obstaja samo šeriatsko pravo –, so začeli »po svoje« obračunavati tudi v deželi pod Alpami. V zapuščeni Tovarni Rog, ki je nekakšna cona brez nadzora, kot smo že pisali v našem tedniku, je prišlo do napada, ko je napadalec »arabskega videza« z nožem napadel drugega »uporabnika« ter ga pri tem zabodel v predel noge. Napadeni je izven življenjske nevarnosti, storilec pa je bil do zaključka redakcije še vedno na begu.

Kučan in Fajonova podpirata migrante

Posnetki shoda so razkrili, da so bili »mirni« protestniki resno oboroženi – s palicami, japonskim mečem, skritim v dežniku, in posebnimi rokavicami za ulične pretepe. (foto: Twitter)

Februarja 2016 so »vilkomerji« ilegalnih migrantov, ki uničujejo temelje sodobne Evrope in ogrožajo življenja prebivalcev, kamor koli pridejo, na Kotnikovi ulici v Ljubljani pripravili »shod dobrodošlice«. Na čelu shoda so bili Milan Kučan, Tanja Fajon in š tevilni vidni politiki Levice.

Kaj sledi?

Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kaj sledi za Slovenijo? Bomo priča dogodkom, ki jih vsakodnevno videvajo v nekaterih skandinavskih deželah, v Franciji ali Italiji? Smo res pripravljeni na brutalnosti, ki so jih sposobni ilegalni migranti, ki ne bežijo pred vojnami, ampak prihajajo zgolj zaradi iskanja lagodnejšega življenja, predvsem na naš račun?! Kam pluješ, Slovenija? V nemirne vode »vilkomerstva« z nezdružljivimi civilizacijskimi normami prišlekov z domačini, pri čemer nas morda čakajo predvsem njihovi krvavi napadi, ropanja, posilstva … Na našem dvorišču, ne tam nekje in daleč stran. Ali pa bomo zmogli stopiti skupaj, kot smo to storili že pred stoletji ob turških vpadih. Vzporednic je zelo veliko …

MIGRANT POŠKODOVAL POLICISTKO

Ahmed Khalil (foto: viralko.si)

Že decembra lani se je v vasi Rosalnice pri Metliki zgodil incident, ko je ilegalni migrant, 24-letni Ahmed Khalil, pri nezakonitem prečkanju državne meje, potem ko ga je opazila policijska patrulja, poskušal le-tej zbežati. Pri poskusu bega ga je dohitela in ujela pogumna policistka Irma Pirc, nasilni migrant pa jo je močno odrinil, da je padla in se pri tem poškodovala, zato je morala poiskati zdravniško pomoč. Nasilnež je bil obsojen na štiri mesece zapora, danes pa ga zanima samo še to, ali mu bodo odobrili azil.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Migranti nasilni tudi v Sloveniji – kako varni smo? appeared first on skandal24.si.

Najprej je 19. aprila pred novinarje stopila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je govorila o novi migracijski poti čez BiH v Slovenijo in o tem, da se migracijska slika poslabšuje. Štiri dni kasneje, 23. aprila, je v Zagreb in Beograd odpotoval državni sekretar Boštjan Šefic ter nato povedal, da se na Balkanu nahaja 50.000 migrantov, ki želijo v EU. Dan kasneje je PU Novo mesto izdala sporočilo občanom ob meji. 26. aprila je Šefic odšel še v Črnomelj in se tam sestal le z nekaterimi. Kaj se dogaja, trenutno ni povsem jasno.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je že 19. aprila na novinarski konferenci po seji vlade povedala, ni nobena skrivnost, da se odpira nova migracijska pot čez Bosno, migracijska slika pa se poslabšuje. Po podatkih Europola se je namreč odprla nova migracijska pot iz Grčije, prek Albanije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine (BiH) na Hrvaško, nato pa v Slovenijo, saj je sosednja Madžarska za ilegalne oz. nezakonite prehode svoje meje skoraj neprodušno zaprla.

Pri tem ima veliko vlogo tudi vreme, zato “v toplejših mesecih pričakujejo, da bodo migranti v porastu, kar se že vidi tudi na terenu”, je povedala ministrica in dodala, da je “policija pripravljena, tudi načrti so izdelani”. Napovedala je, da bodo migranti “zadevali celotno državo, Slovenija pa bo na preizkušnji“.

OPOZORILA JE ŠE NA ORGANIZIRANE KRIMINALNE ZDRUŽBE, POVEZANE Z MIGRANTI IN DEJALA, DA JE POLICIJA UČINKOVITA PRI TEM.

Šefic nato v Zagreb in Beograd

Nato je 23. aprila v Zagreb in nato 24. aprila v Beograd odpotoval Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu, kjer se je v Zagrebu sestal s hrvaškim državnim sekretarjem Robertom Kopalom, v Beogradu pa s kolegom s srbskega notranjega ministrstva Milosavom Miličkovićem. Po pogovorih je tudi Šefic potrdil vzpostavitev nove balkanske poti iz Grčije, preko Albanije, Črne gore, Kosova, BiH in Hrvaške v Slovenijo.

TUDI ŠEFIC JE GOVORIL O ORGANIZIRANIH KRIMINALNIH SKUPINAH, KI OBVLADUJEJO NEZAKONITE MIGRACIJE, NEKATERI MEDIJI NA BALKANU PA POROČAJO O ZNESKU 5000 EVROV, KI JIH TI ZAHTEVAJO OD MIGRANTA KOT PLAČILO, DA GA PREPELJEJO PREKO MEJE.

Na poti 50.000 migrantov

Šefic je še dejal, “da se v celotni regiji Zahodnega Balkana, vključno z Grčijo, nahaja migracijski potencial, ki šteje približno 50.000 ljudi”. Po njegovih besedah vsi zaznavajo, da so se migracijski tokovi okrepili, število migrantov pa se je povečalo. V ponedeljek je tako v Sloveniji število ilegalnih migrantov, ki so prišli od 1. januarja letos v državo, preseglo tisoč, kar je okoli 300-odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poudaril je, da gre za število, ki ga še obvladajo in da niso potrebni kakšni posebni ukrepi. Novo pa je to, da jih je okoli 85 odstotkov v Sloveniji zaprosilo za azil oz. mednarodno zaščito. “To je kar velik pritisk na naš azilni sistem,” je dejal. Največ jih je prišlo po omenjeni novi balkanski poti, ki se začne v Grčiji, je dodal.

POVEDAL JE TUDI, DA SE JE STRUKTURA MIGRANTOV V SLOVENIJI GLEDE NA LANI BISTVENO SPREMENILA, TAKO JIH JE LETOS NAJVEČ PRIŠLO IZ ALŽIRIJE, MAROKA, NEKAJ IZ LIBIJE, PAKISTANA, KOSOVA, TURČIJE IN NEKAJ MALEGA IZ SIRIJE.

Dan kasneje, 25. aprila 2018, pa je Policijska uprava (PU) Novo mesto napisala posebno sporočilo za javnost. Medijem ga niso poslali, vsaj vsem ne, na svoji spletni strani pa je to objavila Občina Črnomelj. Zakaj samo Črnomelj, saj PU Novo mesto zajema bistveno šriše območje, tudi Posavje, ni znano. Kakorkoli, tudi v tem sporočilu so zapisali, da pričakujejo povečanje migracijskih tokov.

POJASNILI SO, DA SO PREHODI MIGRANTOV RAZPRŠENI VZDOLŽ KOLPE, PREKO KOLPE PRIDEJO NA MESTIH, KJER NI POSTAVLJENIH OGRAJ, NATO PA PRIDEJO TUDI DO BLIŽNJIH NASELIJ.

Policija občane poziva, naj migrantov ne spuščajo v svoje domove in naj se jim ne približujejo, o tem naj obvestijo 113. Svetujejo še, naj varujejo svoje premoženje in naj tudi ob krajši odsotnosti vrata domov zapirajo in zaklepajo.

Le dva dni kasneje, 26. aprila, pa je Šefic odšel še v Belo krajino, konkretno v Črnomelj, kjer se je srečal le z nekaterimi predstavniki občine. Podatki po sestanku so precej skopi, deloma pa tudi odvračajo od pravih problemov.

STVARI GREDO HITRO, KAJ TOČNO SE DOGAJA, BO – KOT KAŽE – JASNO ŽE V NASLEDNJIH TOPLEJŠIH DNEH.

moja-dolenjska.si

The post STRAŠLJIVO: V Slovenijo prihaja 50.000 migrantov? appeared first on skandal24.si.