The post Vroče kadrovanje v KPK: Ko poslanec DeSUS, ki sam nima izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat, odloča ali jo kandidat izpolnjuje (II. del) appeared first on skandal24.si.
]]>Od urada predsednika republike Boruta Pahorja smo skušali izvedeti, zakaj je kandidatka na enem od nedavnih javnih pozivov, ki je oddala kandidaturo za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dobila zavrnilni odgovor, medtem ko je nekdanji predsednik republike Danilo Türk leta 2010 na to mesto imenoval nekdanjega novinarja Roka Praprotnika. Imenovanju iz leta 2010 je sledila anonimka, na pisanje iz katere Praprotnik nikoli ni podal nedvoumnih pojasnil, se je pa leta 2013 zapletel v škandal, ko je pritiskal na novinarko Slovenskih novic.
Na enega od preteklih letošnjih razpisov se je prijavila kandidatka, ki je prijavi priložila potrdilo Finančne uprave.
V Pahorjevem kabinetu, od koder so s podpisom generalne sekretarke Nataše Kovač poslali obestilo o zavrnitvi, o čemer lahko več preberete na povezavi, odgovora, čemu zavrnitev, niso poznali, ampak so nas napotili na izbirno komisijo, v kateri so odločali politik, poslanec DeSUS Ivan Hršak kot predstvnik državnega zbora, Benjamin Flander kot predstavnik vlade, predstavnica sodnega sveta Jana Petrič, predstavnica uradniškega sveta Helena Kamnar in Erik Brecelj kot predstavnik Centra nevladnih organizacij (CNVOS). Vprašanja, ki so jih prejeli, v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Vprašanja komisiji: Kaj je bilo narobe s potrdilom Furs?
Spoštovani članici in člani izbirne komisije, ki ste odločali o kandidaturi za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Ivan Hršak (Državni zbor RS), Benjamin Flander (Vlada RS), Jana Petrič (Sodni svet RS), Helena Kamnar (Uradniški svet) in Erik Brecelj (CNVOS), v zvezi z nedavnim postopkom izbire namestnika predsednika KPK so nas za podrobnejša pojasnila iz Urada predsednika RS napotili na izbirno komisijo. Zato se na vas obračamo za pojasnila v zvezi s postopkom, pri katerem ste odločali.
Na podlagi uradnega dokumenta, datiranega s 13.3.2019, s katerim Finančna uprava RS potrjuje, da ima kandidatka za namestnico deset let ustreznih delovnih izkušenj in ga hranimo v uredništvu, vas sprašujemo, kako to, da potrdilo Furs za izbirno komisijo ni bilo verodostojen dokument? Iz potrdila Furs namreč izhaja, da je kandidatka izpolnjevala formalni pogoj desetih let ustreznih delovnih izkušenj.
Odgovorila je vodja izbirne komisije Helena Kamnar, ki pojasnjuje: “ZIntPK v drugem odstavku 7. člena določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik komisije in njegova namestnika. Navedeni odstavek določa, da morajo biti vsi državljani Republike Slovenije, imeti morajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba, ter ne smejo biti pravnomočno obsojeni na kazen zapora. Navedeno pomeni, da mora imeti kandidat najmanj 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje.Iz potrdila, ki ga navajate izhaja, da je delodajalec kandidatki izdal potrdilo, da ima več kot 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu za katero se zahteva:
- najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja),
- najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
- najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja).
Navedeno potrdilo, po soglasnem mnenju vseh članov izbirne komisije izkazuje 10 letne delovne izkušnje pri opravljanju nalog na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba prve bolonjske stopnje. Zato potrdilo ne potrjuje izpolnjevanja 10 letnih delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje. Glede na navedbe v kandidatkini kandidaturi ter veljavno Prilogo 1 Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17 in 11/19) kandidatka trenutno še vedno zaseda delovno mesto, za katerega se zahteva najmanj visoka strokovna/prva stopnja izobrazbe in ne najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. Pojasnjujemo tudi, da izbirna komisija ni v nobenem trenutku podvomila o verodostojnosti potrdila kandidatkinega delodajalca, temveč je soglasno ugotovila, da kandidatka tudi s predložitvijo omenjenega potrdila ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj kot jih določa zakon.”
Mimogrede, Hršak, ki o kandidaturah, pri katerih pretresajo doseženo visokošolsko stopnjo izobrazbe sodeč po predstavitvi na spletni strani državnega zbora sam sploh nima visokošolske izobrazbe, ampak višjo tehniško varnostno šolo.
Iz anomike o Praprotniku
Anonimni prijavitelj je po poročanju Slovenskih novic Praprotniku očital, da 7. septembra 2010, ko ga je takratni predsednik Danilo Türk imenoval za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ni izpolnjeval pogoja za zaposlitev. Za opravljanje te funkcije se zahteva »izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba«.
Iz tega sledi, če bi se zaposlil prvi dan po služenju vojaškega roka, bi pogoj delovnih izkušenj izpolnil šele maja ali junija leta 2011, kar je leto po tistem, ko je bil razpis za člane Komisije za preprečevanje korupcije. To je osem mesecev po tem, kot je bil Praprotnik imenovan in ko je že začel delati kot namestnik predsednika na KPK. »Mimogrede, tudi med majem 2001 in septembrom 2010 ni bil vseskozi zaposlen, sploh pa ne na delovnem mestu, za katerega se zahteva diploma s področja politologije, iz česar je tudi diplomiral.« V obrazložitvi pojasnjuje, da je Praprotnik ustrezno izobrazbo pridobil septembra 2000, ko je diplomiral, nato pa je do meseca aprila ali maja 2001 služil vojaški rok. V tem času je sicer pisal za revijo Slovenska vojska, ni pa v tem času opravljal dela, za katerega je zahtevana najmanj diploma. »Rok Praprotnik niti teoretično ne more izpolnjevati pogoja, da bi z diplomo 10 let opravljal delovne naloge, za katere se zahteva diploma, saj pred opravljeno diplomo ni mogel biti zaposlen na delovnem mestu, za katerega se zahteva diploma, po diplomi pa je vsaj do maja 2001 služil vojaški rok, ki ne more šteti med delovne izkušnje, sploh pa ne med tiste, za katere se zahteva diploma.«
Prijavitelj je prepričan, da je bilo imenovanje Praprotnika nezakonito, to pa naj bi vedeli tudi člani izbirne komisije, ki so jo sestavljali Etelka Korpič Horvat, Simona Habič, Katja Filipčič, Polona Kovač in Dušan Kumer ter predlagatelj Danilo Türk. »Ne gre samo za ‘izrazito tveganje korupcije’, ampak kar za očitno koruptivno dejanje z namenom pridobitve premoženjske in nepremoženjske koristi v obliki pridobitve zaposlitve za določen čas.«
The post Vroče kadrovanje v KPK: Ko poslanec DeSUS, ki sam nima izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat, odloča ali jo kandidat izpolnjuje (II. del) appeared first on skandal24.si.
]]>The post Vroče kadrovanje v KPK, kaj počne Borut Pahor in kaj je počel Danilo Türk: Potrdila, zavrnitve in kaj so leta 2013 arhivirali (I. del) appeared first on skandal24.si.
]]>Pred dnevi, 22. 3. 2019, je predsednik republike Borut Pahor podpisal ponovni javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnico oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Kandidatka, ki se je prijavila na prejšnjega, je iz urada predsednika republike prejela pošto, v kateri ji generalna sekretarka urada Nataša Kovač sporoča, da ni izpolnjevala pogoja 10 letnih ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidaturi je priložila potrdilo Finančnega urada Ljubljana, v katerem potrjujejo, da ima deset let delovnih izkušenj.
Naši viri so ob tem ponovno obudili vprašanje: Kako je lahko leta 201o z delovnimi izkušnjami, ki jih je imel – takrat je bil predsednik republike Danilo Türk – namestnik predsednika postal dotedanji novinar Rok Praprotnik.
Raziskovanje smo pričeli v uradu predsednika republike.
Spoštovani,
v zvezi s postopki izbire namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije je Urad predsednika Republike Slovenije po informacijah naših virov in dokumentaciji, s katero razpolagamo, ravnal drugače kot v preteklosti, zato prosimo za nekaj pojasnil:
– Generalna sekretarka urada je podpisala obvestilo, ki ga je prejela ena od kandidatk, v katerem ji sporoča, da ni izkazala 10 let ustreznih delovnih izkušenj, čeprav je po našem vedenju kandidatka priložila potrdilo, ki ji ga je 13.3.2019 izdala Finančna uprava RS. Kako to, da potrdilo Furs za urad ni verodostojen dokument?
– Ali so se pogoji za zasedbo mesta namestnika predsednika KPK od razpisa septembra 2010, ko je bil na to funkcijo na podlagi izpolnjevanja pogojev izbran kandidat Rok Praprotnik, spremenili? Ker gre za javno funkcijo smo prepričani, da je uradu predsednika dovoljeno pogledati v arhiv in nam posredovati podatke, ki bi razkrili, s čim je gospod Praprotnik izkazal zahtevane pogoje.
– Ali je možno, da se je pri pregledu vloge prej omenjene kandidatke urad zmotil? Ali in kako lahko v tem primeru napako popravite?
Iz urada, od koder je kandidatka prejela obvestilo o zavrnitvi, so sporočili: “Izpolnjevanje formalnih pogojev kandidatov v omenjenih postopkih v skladu z ZIntPK v celoti presoja izbirna komisija. V Uradu predsednika RS razpolagamo le z informacijami, ki izhajajo iz zapisnikov sej izbirne komisije.
Iz poročila izbirne komisije v postopku zbiranja kandidatur za predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2010, ki je kot enega od primernih kandidatov tedanjemu predsedniku republike predlagala g. Praprotnika, izhaja, da je kandidat g. Praprotnik izbirni komisiji predložil potrdili dveh delodajalcev, iz vsebine katerih izhaja, da kandidat izpolnjuje pogoj ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj.
Iz zapisnika 2. seje izbirne komisije za izbiro namestnika predsednika KPK iz l. 2019 izhaja, da je komisija presodila, da edina prijavljena kandidatka na zadnjem javnem pozivu ne izpolnjuje pogoja ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj, saj kandidatka tudi z dopolnitvijo kandidature in naknadno priloženim potrdilom ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja 10 letnih ustreznih delovnih izkušenj.
Za vse ostale informacije predlagamo, da se obrnete na vsakokratno izbirno komisijo.”
Kaj smo izvedeli od komisije in kaj je Komisija za preprečevanje korupcije leta 2013 arhivirali, bomo razkrili v nadaljevanjih.
The post Vroče kadrovanje v KPK, kaj počne Borut Pahor in kaj je počel Danilo Türk: Potrdila, zavrnitve in kaj so leta 2013 arhivirali (I. del) appeared first on skandal24.si.
]]>The post Ali predsednika Pahorja skrivnostna tožba MPZ zoper njegovega izbranca Dolenca nič ne vznemirja? appeared first on skandal24.si.
]]>Predsednik republike Borut Pahor je za guvernerja Banke Slovenije predlagal Primoža Dolenca, moža, v preteklosti katerega po pričevanju virov iz bančnih krogov obstaja neprijetna okoliščina, zaradi katere za tako mesto nikoli ne bi smel kandidirati, kaj šele postati predsednikov izbranec, če naj bo guverner narodne banke tudi moralno primerna oseba.
Primož Dolenc, foto: Bsi.si
Čeprav tožba MPZ (ime je poznano uredništvu) po naših informacijah sega pred leto 2013, se je Pahor pred dnevi, ko je bil Dolenc eden od prijavljenih kandidatov, ne pa še njegov izbranec, pred vprašanji, ki niso prijetna, poskušal obraniti tako, da so jih v njegovem uradu preprosto ignorirali, čeprav je šlo tudi za vprašanja, ali je seznanjen z informacijami, da naj bi Dolenc, če bo postal guverner, protežiral eno od lobističnih skupin – in to na škodo davkoplačevalcev.
Iz Pahorjevega urada se do vprašanj sploh niso opredelili, očitno Pahor podpira tudi to plat svojega kandidata, ampak so nas napotili na dogodek z Dolencem, saj očitno pričakujejo, da bomo pogovor s kandidatom o neprijetnih zadevah opravili namesto Pahorja: “Kandidat za guvernerja Banke Slovenije se bo javnosti predstavil še pred odločanjem državnega zbora. Predvidoma bo javna predstavitev potekala v ponedeljek, 24. septembra 2018 v Predsedniški palači. Predstavitev bo vodila generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač. Vljudno vabljeni na javno predstavitev, kjer boste lahko zastavili vaša vprašanja.”
A če pomislimo, da je bil Borut Pahor predsednik Vlade Republike Slovenije v času, ko je bila v njej oprana milijarda terorističnega iranskega denarja, ki je dobesedno že takrat pogledal proč, mogoče tokratno ravnanje niti ni presenetljivo. Spomnimo, poročil Sove o pranju denarja Pahor kot predsednik vlade ni bral, saj je pričakoval, da se z zadevo pristojne institucije ukvarjajo. Pa se niso. Zdaj očitno pričakuje, da bodo pogovore z njegovimi kandidati opravljali drugi.
DOLENC PIŠE
Banka Slovenije je nedvoumno odgovorila na vaša zastavljena vprašanja, ki ste jih poslali 19. septembra 2018. Zato vas v skladu s 26. členom Zakona o medijih pozivamo k takojšnji objavi popravka navedb v članku z naslovom Ali predsednika Pahorja skrivnostna tožba MPZ zoper njegovega izbranca Dolenca nič ne vznemirja?, ki je bil 23. 9. 2018 objavljen na portalu skandal24. Neresnične in nepreverjene objave imajo še posebej škodljive posledice v času, ko Državni zbor odloča o moji kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. S takimi objavami neresnic se onemogoča, da se sprejme odločitev o moji kandidaturi na podlagi resničnih dejstev.
Vašo neresnično navedbo, da obstaja skrivnostna tožba zoper mene, ostro zanikam. Kot sem pojasnil na javni predstavitvi kandidata za guvernerja Banke Slovenije, proti meni ni vložena nobena tožba, prav tako nisem sklenil izvensodnih poravnav, kar smo vam pojasnili že v odgovorih na vaša zastavljena vprašanja 19. septembra 2018.
Namigovanja o neprijetni okoliščini, zaradi katere ne bi smel kandidirati ter o tem, da morda nisem moralno primerna oseba za guvernerja, so neargumentirani očitki, špekulacije in obrekovanje.
Tudi neresnično namigovanje, da naj bi protežiral eno od lobističnih skupin – in to na škodo davkoplačevalcev, ostro zanikam. Zagovarjam transparentnost in delovanje v skladu z zakonodajo.
The post Ali predsednika Pahorja skrivnostna tožba MPZ zoper njegovega izbranca Dolenca nič ne vznemirja? appeared first on skandal24.si.
]]>