Odrasel človek se o svojem otroštvu ne spominja veliko, medtem ko znanost pravi, da otrok vklopi svoj spomin veliko prej, kot si mislimo.

Dr. Oksana Hagerty, ameriška razvojna psihologinja, je pojasnila takole: »Večina znanstvenikov se strinja, da novorojenec do starosti dveh mesecev razlikuje med ljudmi, tudi njihovo razpoloženje, kar pomeni, da se spominjajo obrazov. Vendar pa se spominjanje lastnega videza začne z njihovim prvim rojstnim dnevom.«

To pomeni, da se do te starosti (enega leta) vsakič znova, ko se pogleda v ogledalo, razveseli »nove« osebe.

Šestmesečni otroci se spominjajo nekaterih situacij, vendar le štiriindvajset ur. V drugem letu starosti se začnejo spominjati stvari, kar se kaže v hitro rastočem besednjaku.

Govor je ključnega pomena

Ob približno enakem času se razširijo tudi vizualne in prostorske zmožnosti, tako da se spomnijo poti z enega mesta na drugega.

Razvoj govora je odločilen trenutek v spominu. Dokler ne govori sam in sebe ne doživlja kot posameznika, nima možnosti za avtobiografski spomin.

Laganje in laži se pojavijo nekje okoli četrtega leta. Kljub temu da je to nezaželeno, je to s psihološkega vidika velik napredek. Se pravi, da lahko to počnejo, morajo najprej vaditi napreden spomin in vedeti, kaj drugi vedo in kaj ne.

Glede dolgoročnega spomina obstaja pojav, ki se imenuje »otroška amnezija«. To pomeni, da se otrok do sedmega leta starosti spominja dogajanja pred tretjim rojstnim dnevom, nato začno ti spomini bledeti.

Kanadski znanstveniki menijo, da je na pozabo naših prvih izkušenj vpliva rast novih celic v možganih.

Treniranje spomina

Starši lahko vplivajo na to, kako se bo njihov otrok zapomnil določen dogodek. S postavljanjem sugestivnih vprašanj otroku še dodatno pomagajo obdelati situacijo in ga prepričati s svojimi besedami, kar pospeši spomin.

Sposobnost spominjanja ni nekaj, kar smo podedovali, ampak ga je mogoče razvijati kot mišico. Več ga uporabljate, boljši in močnejši je. K temu pripomorejo uganke, sestavljanke, analitične igre … Prav tako je koristna tudi fizična dejavnost in osredotočenost. Pomagajte otrokom pri koncentraciji, da jim druge stvari ne vzamejo pozornost.

Pomembno je ugotoviti, kakšen tip je vaš otrok: vizualni ali slušni, namreč, to lahko pomembno vpliva na način učenja.

Navdih za spomin so tudi fotografije in veliko govora v predšolskem obdobju. Takrat so otrokovi možgani kot spužva. Vsrkajo čisto vse. Edino stvar, ki je otrok nikoli ne pozabi, je materin glas, so zapisali na 24sata.hr.

The post Spomin o lastnem videzu se pojavi že okoli prvega rojstnega dne appeared first on skandal24.si.

Navade se oblikujejo v čustvenem centru v možganih, v tistem istem, ki nas napelje, da vzamemo kreditno kreditno kartico in kupimo lepe, ampak preveč drage čevlje. Logični del možganov, takšno ravnanje kaznuje, zato je nekaj minut po nakupu novih čevljev, ali pa potem, ko je izginil drugi kos čokoladne torte treba to nadomestiti. Dobre navade so tiste, ki uporabljajo vaše telesno in duševno zdravje.

Ljudje, ki imajo več pozitivnih navad na splošno imajo višjo stopnjo samodiscipline. To pomeni, da čelni del deluje kot namazan.

Po drugi strani pa, če ignorirate sporočila tega neizprosnega logičnega centra boste kmalu postali sužnji slabih navad. Iz tega je že jasno, da navade zagotovo vplivajo na kvaliteto življenja in je od njih pogosto odvisno, koliko bomo z srečni.

Če je ena oseba, ki je opredeljen kot »zunanji videz in vedenje osebe«, je jasno, da so navade pomemben del tega in da je v veliki meri oblikujejo svojo osebnost. Celo tiste majhne in na videz nepomembne navade dajejo značaj.

Pet navad, ki razkrivajo, kakšni ste v resnici:

1. Hoja

Način, kako hodiš, pošilja močno in jasno sporočilo o tebi. Če premikate težo naprej in hitro, kot da se vam nekam mudi, vaš pogled je usmerjen v desno roko pred vami, zaradi česa ste verjetno ambiciozni in usmerjeni. Toda za nekatere je vaša hoja opozorilni znak, da ste po naravi nedostopni in hladni.

Če hodite z lažjim korakom, s priprtimi očmi, ste verjetno zapleteni, sramežljivi in umaknjeni.

Ljudje, ki hodijo, kot da poskakujejo medtem ko skenirajo s pogledom od leve proti desni in okoli sebe. Imajo zelo razvito zavest o okolju in so družabni, včasih pa so radi tudi v središču pozornosti.

Na koncu pa so tu še tisti, ki hodijo gladko, uravnoteženo, enakomerno razporejeno težo na nogah, imajo posluh za druge in so dobri timski igralci.

2. Točnost

Če je zamuda vaša navada, morate računati, da vas bodo vsi jemali kot nezanesljivo osebo, ki svojih obveznosti ne prevzema resno.

Spet na drugi strani pa lahko ljudje, ki pridejo vedno pet minut pred dogovorjenim časom, delujejo malo nevrotično.

Tisti, ki prihajajo pravočasno po naravi, delujejo vestno in se z lahkoto zanesejo nanje.

3. Rokopis

Grafologija analizira videz in elemente rokopisa in nekateri psihologi menijo, da ta analiza daje veliko podatkov o značaju osebe, ki je napisala besede. Tukaj je nekaj značilnosti rokopisa:

Velikost pisave in besede: velike črke pomenijo, da morate biti opaženi. Majhne črke kažejo intenzivno koncentracijo in osredotočenost, znak pa je introvertirana osebnost.

Nagnjenost: če poskušate “nagniti” črke na desno, to pomeni, da ste prisrčna, sentimentalna in včasih nekoliko prenagljena oseba. Če črke stojte pokončno, brez nagiba na obe strani, ste metodična oseba, nagnjena k logičnemu razmišljanju. Nagib na levo pa kaže, da imate predmete in ne ljudi.

Tlak: močan pritisk na papir odraža močna čustva in nagnjenost k burni reakciji. Lahki pritisk je bolj ležeren odnos do življenja in potrebe po pustolovščini.

Povezane črke: če so vaše črke povezane, sledite logiki, ste metodični in skrbni za sprejemanje odločitev. Črke, med katerimi je še nekaj prostora, kažejo na inteligentno in intuitivno naravo, piše stil.kurir.rs.

Elektronska pošta

Psihologi menijo, da slog pisanja elektronskih sporočil razkriva številne osebnostne lastnosti. Na primer, če v sporočilih ni slovničnih ali črkovalnih napak, je verjetnost, da stremite k popolnosti, včasih že celo obsesivno.

Daljša e-poštna sporočila so temeljna in energična, včasih pa pomenijo, da potrebujete veliko pozornosti.

Introvertna oseba neposredno preide na stvar ali temo, medtem ko je ekstrovertna oseba bolj sproščena z izbiro besed in tem, tako da vedo, kdaj se razpisati o vsem še preden pridejo do bistva.

The post Navade izdajajo vaš karakter appeared first on skandal24.si.

V zadnjih nekaj letih so znanstveniki preučevali dobro delo in njihove učinke na človeško telo. V številnih študijah je bilo ugotovljeno, da je altruizem –  ravnanje, nadzor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost – vpliva na zdravje in celo dolžino življenja.

O »človeški naravi« je nastalo že ogromno filozofskih razprav, s pomočjo sodobne tehnologije in znanosti pa smo končno začeli te skrivnosti odkrivati. V zgodnjih fazah študij so znanstveniki uspeli zaključiti, da so naši možgani ustvarjeni, da pomagajo drugim.

S skeniranjem možganov lahko zlahka opazimo, da razmišljanje o težavah drugih aktivira iste dele možganov, ki se aktivirajo, ko razmišljamo o sebi, medtem ko sočutje aktivira dele, ki so odgovorni za občutek zadovoljstva.

Dr. Jeffrey Schloss, evolucijski biolog na Univerzi Westmunt v Kaliforniji, pravi, da stari pregovor “Bolje dajati, kot prejemati” ni samo moralni kliše.

Dobro se z dobrim vrača

Številni ljudje se odločijo odreči svojemu prostemu času v zameno, da bi pomagali drugim (pomoč starejšim, brezdomcem, pomoč nekomu rešiti vsakdanji problem itd.).

Vprašanje je, kaj je tisto, kar nas nadeja, da nesebično pomagamo drugim, naredimo junaška dela, nekomu rešimo življenje in ne razmišljamo o svojem?

Raziskave so pokazale, da nam delovanje v imenu drugih ljudi pomaga, da se sami počutimo prijetneje. Poleg tega pa takšno vedenje na nas vpliva tudi fizično. Vse več znanstvenikov verjame, da dobro delo deluje pozitivno na naše zdravje, nekatere študije pa so celo zaključile, da nam altruizem pomaga dlje živeti.

Povezava med altruizmom in stresom je bila odkrita povsem naključno leta 1956, ko je skupina raziskovalcev na Univerzi Cornell izvedla raziskavo na 427 poročenih ženskah z otroki. Pričakovali so, da bodo ženske z več otroki pod večjim stresom in bodo zato imele krajšo življenjsko dobo. Raziskovalce je presenetilo, ko so ugotovili, da število otrok, izobrazba in delovni status niso vplivali na daljše življenje.

Številne raziskave so pokazale, da altruizem zmanjšuje raven stresa, ki je glavni vzrok za večino bolezni.

Pri udeležencih raziskave, ki so samo gledali video z dobrim delom, so zabeležili začasne skoke ravni kemikalij, ki povečujejo imunost. Pri ženskah, ki so sosede smatrale za dobre osebe, saj rade pomagajo drugim, so odkrili povišan oksitocin – hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja.

Številne študije, opravljene v različnih obdobjih in državah, so se strinjale v eni skupni stvari: altruistična čustva ustvarjajo fiziološko reakcijo v telesu s tem, ko povečujejo raven oksitocina, zaradi katerega se počutimo dobro, zmanjšujejo stres in izboljšujejo imunski sistem. Altruizem v nas povzroči kemično reakcijo, podobno tisti, ki jo povzroči resnična ljubezen, piše stil.kurir.rs.

The post Dobro se z dobrim vrača appeared first on skandal24.si.

Če nekdo velja za obrekovalca, to nikakor ni kompliment. Kljub temu je to užitek, ki se mu milijoni ljudi ne morejo upreti.

Čeprav so lahke teme zelo zabavne, lahko čez nekaj časa privedejo do napetosti. Prvo vprašanje, ki se pojavi, je, koliko lahko tej osebi sploh zaupate.

Potem ko podamo svoje mnenje o nekom, je možno, da to privede do »spontanega prenosa lastnosti«, je zapisal Business Insider.

Psihologi so ugotovili, da ljudi pogosto vidimo tako, kot sami govorijo o drugih.

To je zelo preprosto, če o nekom govorite, da je brezobrazen, potem bodo ljudje začeli verjeti, da ste sami takšni. Enako se dogaja tudi v pozitivni smeri … Če nekoga opisujete kot dobro in prijazno osebo, bodo poslušalci te lastnosti pripisali vam.

To ni edina korist obrekovanja (če je pogovor s tretjo osebo pozitiven); po mnenju psihologa Robina Dunbara namreč potreba, da človek govori o drugih ljudeh, ni bila naključno razvita.

Medtem ko je ustvarjal svojo knjigo Grooming, Gossip and the Evulation of Language, je odkril, da dve tretjini pogovorov temeljita na družbenih interakcijah, pri eni tretjini pa pogovor temelji na intelektualnih temah, kot so politika, umetnost …

Dunbar je to poimenoval hipoteza o družbenih možganih. To pomeni, da trač in klepet pomagata razviti in analizirati odnose, ki jih imamo z drugimi ljudmi.

Številne raziskave so pokazale, da so se človeški možgani razvili, da bi lahko procesirali trače.

Znanstveniki so objavili študijo Dynamic neural architecture for social knowledge retrieval, kjer so identificirali del možganov, ki procesirajo informacije o ljudeh. Ko vas nekdo vpraša nekaj o določeni osebi, se aktivira ta del možganov. Znano je, da ima ta del vlogo semantičnega pomnjenja, ki vključuje tudi znanje o ljudeh. Ko dobi prav signal, bo spominski del zbral vse informacije, ki jih imate o neki osebi, in jih poslal na pravo mesto.

Za možgane je potrebna vaja, če o nekom ne govorimo pogosto. Potrebujemo več časa, da se spomnimo podatkov. Zato lahko obrekovanje drugih sprejmemo kot dober trening, ki možganom pomaga, da hitro zbirajo informacije o drugih.

Če vse skupaj povzamemo, dobimo odgovor, da ima obrekovanje svoje koristi. Lahko pomeni, da se informacije spomnimo hitreje in se povežemo z drugimi ljudmi, seveda če ima pogovor o odsotnih pozitiven prizvok, piše 100posto.hr.

The post Ste vedeli, da z obrekovanjem razvijate možgane? appeared first on skandal24.si.

Da je pravilna prehrana najpomembnejša stvar za izgradnjo mišic, to vsi vemo. Ampak … Ali ste vedeli, da je od izbire živil, ki jih vnesete v telo, odvisna tudi moč vaših možganov?

Tukaj je samo nekaj živil, ki vas naredijo bolj zdrave in hkrati tudi pametnejše:

Skuša

Omega-3 maščobne kisline dajejo tekočino celičnim membranam, kar izboljša komunikacijo med celicami. Skuša je polna teh maščob, in če jo jeste nekajkrat na teden, lahko povečate učinek učenja, izboljšate razpoloženje in spomin. Tako ne boste nikoli pozabili v svojo nakupovalno košaro priložiti tudi skušo.

Kivi

Samo en kivi vsebuje več C vitamina, kot je dnevno priporočeno. Hkrati ščiti možgane pred prostimi radikali, ki zmanjšujejo njihovo funkcijo, upočasnijo spomin in zmožnost reševanja problemov. Izberite rajši bolj mehak kivi, ki ga lahko jeste z žlico.

Suhe marelice

Raziskave v Ameriki so pokazale, da visoka raven železa povečujejo aktivnost živcev na levi strani možganov (odgovorna je za analitično razmišljanje). Vitamin C v posušenih marelicah poveča absorpcijo železa, zato jih je priporočljivo jesti vsak dan. Mimogrede, njihov učinek zelo eksplozivno deluje na prebavo.

Jajca

Holin, ki se nahaja v jajcih, ohranja prožnost in celovitost celičnih membran v možganih. Je ključna komponenta aceltiholina, ki prenaša sporočila med živci in mišicami. Jajca so prav darilo za vaše možgane.

The post Hrana, ki vas naredi bolj zdrave in pametnejše appeared first on skandal24.si.

Tehnološki velikan Microsoft je uspešno prijavil patent za sistem za miselno upravljanje, ki uporabnikom omogoča upravljanje delovanja aplikacij zgolj z lastnimi možgani, brez kakršnega koli premikanja.

Možnosti tehnologije so praktično neomejene

Senzorji za merjenje možganskih valov bodo interpretirali vaše misli in jih pretvorili v računalniške ukaze. Če bodo takšno rešitev kdaj dejansko postavili na trg, boste torej lahko upravljali računalnike brez uporabe rok.

Microsoft dodaja, da bo z enako napravo mogoče igrati tudi igrice, uporabljati navidezno in nadgrajeno resničnost, uporabljali boste lahko rešitve za procesiranje besedil in spletne brskalnike. S pomočjo aplikativnih vmesnikov bo nekoč z mislimi mogoče upravljati celo stroje. Uporabnost take tehnologije bo najverjetneje brez meja in že se veselimo spletnih ponudb, ki vam bodo takoj, ko se zbudite, denimo interpretirale sanje. Najbrž takrat ne boste več mogli skrivati, da se vam v sanjah po glavi podijo druge ženske, ker bo žena takoj zjutraj zahtevala poročilo. S transkriptom in najbrž nekoč še s posnetki.

Škandal brez tipk

Patentna prijava opisuje Microsoftovo vizijo rešitve: »Računalniški sistemi, metode in spominski nosilci za spreminjanje stanja informacijskega sistema z odkrivanjem nevroloških podatkov o namerah uporabnika so povezani z določeno operacijo trenutnega stanja aplikacije in s spreminjanjem stanja informacijskega sistema, kar omogoči izvajanje določene operacije, ki jo je predvidel uporabnik.« Po domače – patentirali so proces izvajanja spremembe na aplikaciji s pomočjo misli. Če je bil ta del zaslona prej prazen, je bilo treba za zapis besede ŠKANDAL24 pritisniti točno 10 tipk*. Z novim možnim razvojem bomo to storili brez pritiska na eno samo tipko. Se že veselimo.

S podobnimi tehnologijami eksperimentirajo tudi pri Facebooku.

* (brez skrbi, znamo šteti)

The post Microsoft patentiral vmesnik za upravljanje aplikacij z možgani appeared first on skandal24.si.

Sladkor in sladkani izdelki negativno vplivajo na vaše kognitivne sposobnosti. Dolgoročno prehranjevanje z nekaterimi vrstami sladkorjev lahko namreč povzroči trajne nevrološke težave in poslabša vaš spomin in sposobnost učenja. Zato strokovnjaki priporočajo uživanje hrane s čim manj sladkorja, koruznega sirupa in preostalih prehrambenih izdelkov z visoko stopnjo glukoze.

Že prej so pogosto raziskovali vpliv glukoze na delovanje možganov in ugotavljali, da je kratkoročen vpliv na možgane pravzaprav pozitiven. Prestale vrste sladkorjev, kot sta fruktoza in saharoza, pa naj bi škodile. Zdaj so raziskovalci z novozelandske univerze Otago izvedli nekoliko manjšo, pa vendar zelo koristno raziskavo. 49 udeležencev je po uživanju različnih sladkorjev odgovarjalo na različna vprašanja, med njimi tudi matematične naloge.

Pred učenjem ali izpitom raje ne jejte sladkorja

Udeleženci, ki so pred reševanjem naloge uživali hrano, bogato z glukozo, so dosegli bistveno slabše rezultate od tistih, ki so uživali fruktozo in saharozo. Predavateljica na oddelku za znanost prehrane Mei Peng je povedala, da je nad odkritjem fascinirana: »Dokazali smo, kako lahko uživanje sladkorja vpliva na vsakodnevno vedenje ljudi.« Hkrati so dokazali tudi tako imenovano »sladkorno komo«, torej velik padec koncentracije po uživanju sladkorjev z glukozo.

Zaradi sladkorjev, ki jih različni proizvajalci prehrane uporabljajo v svojih izdelkih, bo povprečen človek na dan užil približno 12 malih žličk sladkorja, čeprav pije denimo nesladkano kavo. Kot je znano že pri ljudeh, ki trpijo za sladkorno boleznijo, bo kontinuiran vnos sladkorja v telo povzročil višjo raven sladkorja v krvi, kar vodi v staranje možganov oziroma povišuje tveganje za demenco.

The post Preveč sladkorja vpliva na vaš spomin in sposobnost učenja appeared first on skandal24.si.

Po vsem svetu imajo matere univerzalen odgovor na jok svojega otroka. Tako z odzivom  kot tudi v možganih. Naredili so raziskavo mater s prvim otrokom, v starosti okoli pet mesecev. Vse so dosledno dvigovale svojega otroka, ga objele in mu govorile, da ga potolažijo. Matere so se na jok otroka odzvale v petih sekundah.

Slikanje možganov, ki so ga opravili, je pokazalo tudi povečano aktivnost v predelih, ki skrbijo za nego, gibanje in govor.

Marc Bornstein, direktor ameriškega Nacionalnega inštituta otroškega zdravja in človeškega razvoja, je povedal: »Otroški jok v večini odraslih vzbudi čustva in skrb. Pri nekaterih tudi tudi zanemarjanje in zlorabo. Matere se normalno odzivajo na vedenjski in živčni ravni na otroški jok.«

Verjamejo, da bodo ta odkritja pomagala spoznati, kako možgani delujejo pri »nenormalnih« spremembah starševstva, ko je govora o zanemarjanju otrok.

V raziskavo je bil vključen tudi Robert Froemke, nevroznanstvenik iz Univerze v New Yorku, ki pravi, da oksitocin in druge kemikalije v možganih »novih« mater vplivajo na to, kako se odzovejo. Njihovi možgani gredo skozi dinamične spremembe, ki naj bi jih pripravile na stres in novo vlogo.

Raziskovanje se je zaključilo s tem, da otroci v obdobju dveh let lahko prepoznajo pozitivna čustva in povežejo odzive odraslih z vzrokom. Še vedno obstajajo neznanke v čustvenem razvoju majhnih otrok, vendar pa je jasno, da dojemajo veliko več kot so mislili na začetku.

The post Matere se v petih sekundah odzovejo na otrokov jok appeared first on skandal24.si.

Donald Hilton, ameriški nevrokirurg, pravi: »Možgani mladih, ki gledajo pornografijo na internetu, se spreminjajo in oblikujejo na zelo škodljiv način!«

V Rimu je potekal mednarodni interdisciplinarni kongres o spolnih nevarnostih za otroke. Hilton je v intervjuju za agencijo France Presse opozoril, da se možganske celice menjajo s sprejemanjem novega znanja in da ima učenje v stanju kakršne koli odvisnosti zelo škodljiv vpliv.

»Ko se govori o pornografiji, je to zelo močan proces označevanja, ki ga možgani ne pozabijo. Zaradi tega lahko to škoduje čustvom. Moški pri tem lahko dosežejo stanje, ko jim ženske predstavljajo samo še slabo nadomestilo za pornografijo,« je dejal nevrokirurg.

Hilton meni, da bi zakonodaja morala kaj narediti glede pornografske industrije, ki zelo vpliva na spolno izobraževanje otrok.

The post Pornografija škoduje čustvom appeared first on skandal24.si.

Potrebujete kakšno uslugo? Zašepetajte osebi na desno uho.

Dr. Luca Tomasi in Daniele Marzoli iz Univerze v Italiji sta prišla do takšnih rezultatov, potem ko sta izvedla zanimivo raziskavo, v kateri je sodelovalo 176 oseb.

Pristopalo se je osebam v nočnih klubih, kjer se jih je prosilo za cigarete. Raziskava je pokazala, da so tisti, ki so osebam vprašanje zašepetali na desno uho, na koncu večera dobili znatno več cigaret kot tisti, ki so spraševali šepetajoč na levo uho.

Ti rezultati se ujemajo z znano hipotezo o levi in desni strani možganov. Se pravi, da informacije, ki jih prejemamo skozi desno uho, obdeluje leva stran možganov, katera je zadolžena za logične zaključke in je boljša v dekodiranju verbalnih informacij, medtem ko je desna stran občutljiva in intuitivna.

Ravno zato veliko ljudi nastavi telefon na desno uho med pogovorom.

The post Če želite, da vam nekdo naredi uslugo, mu zašepetajte na desno uho! appeared first on skandal24.si.