Najuspešnejši družini na javnih razpisih v Sloveniji, Hakl in Polanič, sta od države v zadnjem desetletju prejeli že na stotine milijonov. Polaničeva Panvita je obogatela v času Židanovega ministrovanja, s pomočjo Goluba pa bi Haklovi svoj informacijski sistem radi spravili v vse slovenske lekarne.

V prejšnji številki tednika Škandal24 (povezava) smo opisali povezave prekmurske gospodarske elite, ki segajo do samega vrha slovenske politike. Vplivni družini Polanič in Hakl, ki imata v lasti več različnih podjetij, sta poslovno in zasebno povezani s podpredsednikom vlade in kmetijskim ministrom Dejanom Židanom. Politični vpliv in moč denarja prekmurski gospodarski in politični eliti omogočata, da si sami krojijo svojo usodo; s pomočjo Lekarniške zbornice Slovenije in njenega predsednika Mirana Goluba želijo informacijski sistem podjetja Hakl IT (podjetje v lasti Haklovih in Polaničevih) spraviti v vse lekarne v Sloveniji, ustvariti popolni monopol na trgu lekarniških informacijskih storitev in s tem služiti ogromne vsote državnega denarja. Kar pa jim s pomočjo trdnih političnih zvez že odlično uspeva. Tudi druga podjetja v lasti Polaničevih pridno črpajo milijone iz državne blagajne.

Hakl IT z informacijskimi storitvami največ denarja zasluži z Lekarno Ljubljana in Pomurskimi lekarnami.

Posel je najboljši v Pomurju

Informacijski sistem podjetja Hakl IT uporablja precej javnih lekarn v Sloveniji. Dobršen kos prihodkov si Haklovi in Polaničevi prislužijo na račun Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, nad katerimi roko drži prvi mož prestolnice Zoran Janković. V zadnjih desetih letih je z naslova Ljubljanskih lekarn k prekmurski gospodarski eliti steklo skoraj 2,5 milijona evrov. Zanimivo pa je, da sta podjetji Hakl IT in Hakl & Hakl skupaj od Pomurskih lekarn prejeli 3,1 milijona evrov, čeprav so Pomurske lekarne znatno manjši zavod od ljubljanskega; v Pomurju imajo 15 lekarn, medtem ko ima zavod Lekarna Ljubljana kar 53 poslovalnic v Osrednjeslovenski regiji. Pričakovali bi, da od manjšega zavoda prejmejo manj denarja, a to za Haklove ne velja, saj imajo v severovzhodni Sloveniji, od koder izhajajo, največji vpliv in največ poslov.

Odkar je Dejan Židan nastopil kot kmetijski minister, Panvita prejema velike vsote državnega denarja, pred tem pa med ministrstvom in podjetjem ni bilo transakcij.

Židan kot bankomat Panvite

Kmetijski minister Dejan Židan je kot bankomat za prekmursko gospodarsko elito, s katero prijateljuje.

Polaničevim pa državnih milijonov ne prinese samo dobro poslovanje podjetja Hakl IT. To je le kaplja v globoko morje njihovih velikih podjetij, s katerimi so izjemno uspešni na javnih razpisih. Eno izmed teh je Skupina Panvita, kamor spada več podjetij, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi kmetijskimi panogami, kot so živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo, pridelava hrane in podobno. Predsednik uprave Panvite je bil leta 2007 Dejan Židan, vse dokler ni 2010. nastopil kot kmetijski minister. Ob tem pa se pojavi zanimivo dejstvo: Panvita je z letom 2010 začela prejemati sredstva kmetijskega ministrstva, pred letom 2010 pa portal Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja, ne beleži nobenih transakcij med ministrstvom in pomurskim podjetjem. V letih Židanovega ministrovanja, torej od leta 2010 do danes, je Panvita z naslova kmetijskih subvencij prejela vrtoglavih 19 milijonov evrov. Ob tem je treba omeniti tudi največje podjetje Polaničevih, Pomgrad, d.d., gradbeno podjetje, ki je prav tako prvak v zmagah na javnih razpisih. Od države je družba prejela že skoraj pol milijarde evrov, največ od ministrstva za infrastrukturo in Darsa, zelo visoko med Pomgradovimi plačniki kotirajo tudi občine Puconci, Ljutomer, Beltinci, Lendava, Gornja Radgona, Murska Sobota … Naključje?

The post IZ TISKANE IZDAJE: Židanovi bogatuni iz Pomurja appeared first on skandal24.si.

Prekmurski gospodarski in politični lobi želi s pomočjo Lekarniške zbornice Slovenije informacijski sistem podjetja Hakl IT spraviti v vse slovenske lekarne, uničiti konkurenco in s tem služiti astronomske vsote denarja.

V tedniku Škandal24 smo že poročali, da zasebni lekarnar in predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub ni ravno največji ljubitelj črke zakona. Na črno je namreč prodajal veterinarska zdravila, za katera je potreben recept veterinarja. Da je zadeva še bolj sporna, je Golub tudi član sveta Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), poslanstvo katere je varovanje javnega zdravja z reguliranjem in nadzorom zdravil. Danes pa prvi mož slovenskega lekarništva po nareku najvišjih političnih in gospodarskih sil poskuša na trgu informacijskih storitev v lekarništvu ustvariti monopol in s tem kršiti 74. člen slovenske ustave, ki se glasi: »Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.«

Golub uvaja škodljive spremembe

Miran Golub slovenske lekarne v anketi sprašuje, ali se strinjajo, da na slovenskem trgu lekarniških informacijskih sistemov uvedejo popoln monopol.

Da Golub v slovensko lekarništvo uvaja neumnosti, ki panogi zgolj škodijo, nas uči že preteklost; sodeloval je namreč pri pripravi lekarniške zakonodaje, ki je poleg drugih ustavno spornih določil uvedla tudi številne druge nesmisle, kot je denimo najmanjša dovoljena razdalja med dvema lekarnama – to je tako, kot da bi država uzakonila, da Hofer ne sme stati čez cesto nasproti Lidla. Nedolgo nazaj pa je Lekarniška zbornica Slovenije vsem lekarnam poslala anketni vprašalnik z naslovom »Težave z eReceptom; skupna nabava optičnih čitalcev«, v katerem pod točko 8 lekarne sprašujejo: »Ali se strinjate, da bi LZS pristopila k razvoju enotne programske rešitve za izdajo zdravil za vse lekarne?« S tem, ko bi Lekarniška zbornica Slovenije uvedla enotno programsko rešitev za izdajo zdravil za vse lekarne, bi ustvarila monopol, uničila konkurenco, na slovenskem trgu lekarniških informacijskih sistemov pa bi obstajalo samo eno podjetje, ki te storitve ponuja, in nobene alternative. Zakaj je Lekarniški zbornici Slovenije to sploh v interesu? Odgovor sega globoko v prekmurski gospodarski in politični lobi.

Vpliv družine Hakl in Polanič

Dejan Židan prijateljuje z družino Polanič še iz časov, ko je bil predsednik uprave Panvite. Danes skrbi za njihovo uspešnost na javnih razpisih.

Trenutno imajo slovenske lekarne možnost izbire lekarniških informacijskih sistemov pri različnih ponudnikih. Eden izmed močnejših ponudnikov storitev je podjetje Hakl IT, katerega največji odjemalec storitev je trenutno Javni zavod Lekarna Ljubljana, bolj poznan pod imenom Ljubljanske lekarne. Prav tako so med njihovimi strankami tudi Pomurske lekarne in Gorenjske lekarne. Vse lepo in prav, dokler ne pogledamo, kdo stoji za Golubovimi nenavadnimi namerami. Podjetje Hakl IT, ki slovenskim lekarnam ponuja informacijske rešitve, je v 43,88-odstotni lasti podjetnika Borisa Hakla, ki je tudi direktor podjetja.

Hakl je, poleg tega da z informacijskim sistemom oskrbuje Ljubljanske lekarne, tudi prijatelj ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a Haklove gospodarske lovke prek prekmurskih kolegov segajo tudi v druge, višje sfere slovenske politike. Skoraj 25 odstotkov podjetja Hakl IT si lasti imperij vplivne prekmurske družine Polanič Panvita, d. d., v lasti Petra in Iztoka Polaniča. Znano je, da je bil današnji kmetijski minister Dejan Židan nekoč predsednik uprave Panvite, danes pa se Panvita nadpovprečno dobro odreže na marsikaterem razpisu na njegovem ministrstvu. Tudi podjetje Pomgrad, d.d., je v rokah Polaničevih in je prav tako izjemno uspešno na razpisih za državne gradbene projekte. Prav tako je med lastniki podjetja Hakl IT tudi podjetje Imo-Rent Murska Sobota, d.o.o., stoodstotni lastnik katerega je Stane Polanič.

Miran Golub uvaja spremembe po nareku prekmurske gospodarske elite.

Tega v Večeru ne bosteprebrali

Tako bi vplivni prekmurski družini Hakl in Polanič, ki si z raznimi razpisi že tako ali tako lepo razdeljujeta državni denar, s pomočjo Mirana Goluba in Dejana Židana poenotili tudi informacijski sistem v vseh slovenskih lekarnah, ustvarili monopol na trgu lekarniških informacijskih sistemov, uničili vsa druga konkurenčna podjetja in pri tem služili astronomske vsote denarja. Tega v preostalih slovenskih medijih ne boste prebrali, saj ima družina Hakl roko nad vplivnim časopisom Večer. Boris Hakl je namreč prek podjetja Hakl & Hakl, d.o.o., 19,99-odstotni lastnik podjetja Skupina Večer, d.o.o., njegov sin Uroš Hakl pa si lasti kar 40 odstotkov mariborskega časnika.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Miran Golub v prid prekmurski eliti ustvarja monopol in krši ustavo appeared first on skandal24.si.

Miranu Golubu za lekarno ni bilo treba po posojilo na banko, ampak mu ga je dal kar veletrgovec z zdravili Kemofarmacija

Ko smo v prejšnjem Škandalu24 pisali o lekarnarju iz Rač Miranu Golubu, ki je hkrati tudi predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, so se nam oglasili občani iz Frama in povedali, da je Golub glavna ovira, da v Framu nikakor ne morejo imeti svoje lekarne.

Župan ima o Golubu slabo mnenje

Golub je namreč kot predsednik zbornice sodeloval tudi pri pripravi nove lekarniške zakonodaje, ki je poleg drugih ustavno spornih določil uzakonila še eno veliko neumnost, to je dovoljeno razdaljo med dvema lekarnama. V osmem členu novega zakona o lekarniški dejavnosti je namreč v tretji alineji uzakonjeno, da je najmanjša razdalja med obstoječo in novo lekarno ali podružnico lekarne, merjena po javni cesti, na urbanih območjih vsaj 400 metrov, na drugih območjih pa vsaj 5 kilometrov. Med predvideno lokacijo v Framu in lekarno v Račah je ta razdalja 3,5 kilometra, kar je za bedaste zakonodajalce premalo, za starejše ljudi pa preveč.

Tudi župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, ki o Golobu očitno nima dobrega mnenja, je besen na ta zakon, za katerega pravi, da je lobistično napisan. Golub se za lekarniško podružnico v Framu ni zanimal, bi pa jo tam odprle Mariborske lekarne, vendar zakon to onemogoča. Fram je sicer del Občine Rače-Fram, kar pove že sam naziv občine, v kateri si želijo imeti še eno lekarno v Framu, saj je okoliš zelo velik in je krajanom, še posebno starejšim ljudem, dostopnost do lekarne v Račah otežkočena.

331 tisoč evrov od Kemofarmacije

Prej je bila takšna neumnost le v pravilniku, sedaj so jo zaradi ohranjanja monopolov zapisali kar v zakon. To pomeni, da je za to področje dovolj Golubova lekarna v Račah, in da bo absurd še večji – pod negativno mnenje za odprtje lekarne v Framu kot za druge lekarne v občini ali konkurenčne lekarne se je kot predsednik Lekarniške zbornice podpisal sam Golub.

Miran Golub pa slovi še po številnih drugih biserih, tokrat omenimo le še enega. Prek svoje pozicije lekarnarja je dosegel to, da mu za lekarno ni bilo treba po posojilo na banko, ampak mu je denar posodil kar veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Kemofarmacija. Seveda je to precej bolj ugodno, v nasprotnem primeru bi se moral odpraviti na banko tako kot vsi smrtniki. Slednje je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpisa, kjer je Kemofarmacija zavarovala kredit v višini nekaj več kot 331 tisoč evrov z Golubovo hišo v Makolah pri Slovenski Bistrici in parkiriščem pred lekarno v Račah.

The post IZ TISKANE IZDAJE: LEKARNIŠKI BOSS IZ RAČ Ni mu treba na banko po posojilo appeared first on skandal24.si.