Vidni član stranke SD, trenutno župan Kranja Matjaž Rakovec, od srede še ni našel kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere je postal lastnik poslovnih prostorov, v katerih so razpravne dvorane in arhiv Okrajnega sodišča v Ljubljani, in za katere mu ministrstvo za pravosodje, na čelu katerega sta njegovi prepoznavni strankarski kolegici Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan, vsak mesec nakaže najemnino. Gre namreč za nepremičnine, pri katerih je v vseh evidencah vpisana Zavarovalnica Triglav, kjer je bil Rakovec včasih predsednik uprave, njegovega imena oziroma dokaza, da je lastnik prostorov pa doslej v javno dostopnih evidencah še nismo našli, zaradi česar smo ga tudi zaprosili za pojasnila. Več o razkritju tega posla, kakor tudi vprašanja, ki jih je prejel vidni politični funkcionar Rakovec in čakajo na pojasnila, lahko preberete na povezavi.

Danes pa več o pravnem neredu, v katerem deluje slovensko pravosodje. Navajamo dejstava:

1. Politiki vladajočih strank lastniki stavb, kjer so razpravne dvorane sodišč

Razpravne dvorane Okrajnega sodišča v Ljubljani so v lasti vplivnega politika vladajoče stranke SD, so povedali na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodita vplivni političarki SD, citiramo pojasnilo ministrstva: “Po pogodbi ministrstvo najema 138,30 m2 skupne površine prostorov, od tega 45,20 m2 v kleti (arhivski prostori) in 93,10 m2 v pritličju (razpravne dvorane). Mesečna najemnina za celotne prostore znaša 1.391,10 EUR, pri čemer vsak od najemodajalcev izstavi račun v isti višini za svoj del, in sicer Poslovno svetovanje, Matjaž Rakovec s.p. izstavi račun za najem 46,55 m² poslovnih prostorov in 22,6 m² arhivskih prostorov v višini 695,55 EUR.”

           2. Sodišča v prostorih, ki niso vpisani v zemljiško knjigo

Zgoraj omenjene razpravne dvorane Okrajnega sodišča v Ljubljani na Miklošičevi cesti 10, ki jih najema ministrstvo za pravosodje, delujejo v prostorih, ki niso vpisani v zemljiško knjigo. In to je točka, kjer se zdi kovačeva kobila bosa, saj lahko na spletni strani zemljiške knjige preberete: “Za vodenje zemljiške knjige so pristojna okrajna sodišča.”

Sodeč po zemljevidu ljubljanskih sodišč, objavljenem na spletni strani sodišča, so na Miklošičevi 10 urad predsednika okrajnega sodišča, izvršilni oddelek ter nepravdni in zapuščinski oddelek. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je Nataša Kosec.

3. Iz javno dostopnih evidenc slovenskega pravosodja ni razvidno, da bi prejemnik mesečne najemnine, politik SD, urejal svojo etažno lastnino.

Na ministrstvu za pravosodje priznavajo, da nepremičnina, ki jo najemajo za potrebe sodišča, ni vpisana v zemljiško knjigo, kar pojasnjujejo: “Najemodajalec v zemljiški knjigi ne more vpisati svojega lastništva, dokler ni vzpostavljena etažna lastnina. Glede na to, da je v zemljiški knjigi že vpisana zaznamba začetka postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, so torej ustrezni postopki že v teku in bodo po vzpostavljeni etažni lastnini lastniki lahko uredili tudi pravilne vpise lastninske pravice.” 

Iz podatkov v zemljiški knjigi, do katerih se lahko dokopljete z uporabo številk stavbnih parcel, izhaja, da deluje Okrajno sodišče v Ljubljani v prostorih, pri katerih je bil 30.5.2019, torej šele letos, vpisana zaznamba za vzpostavitev etažne lastnine pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Gre pa za prostore, ki jih pravosodno ministstvo za slovensko pravosodje najema že od leta 2002, torej desetletje in pol. In kot je vidno iz priloženega izpiska z dne 27.11.2019, je edina vknjižena stranka v postopku Zavarovalnica Triglav. Vidni politik Rakovec, ki prejema najemnino, v postopkih Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki deluje v prosotorih, za katera on prejema mesečno najmenino, ni omenjen.

         4. Politik vladne stranke SD še ni pojasnil, na podlagi česa prejema mesečno najemnino od ministrstva, ki mu vladajo njegove strankarske kolegice

Poleg skorajda neverjetnega dejstva, da je kovačeva kobila bosa, oziroma, da uraduje Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer mali človek ureja svoje zemljiškoknjižne zadeve, v prostorih, kjer etažna lastnina ni urejena, je škandalozno dejstvo, da vidni politik vladne stranke SD Matjaž Rakovec, župan Kranja, v dveh dneh ni bil sposoben pojasniti, kako je prišel do nepremičnin, za katere prejema najmenino. Vprašanje pa je pomembno, saj prejema vidni politični funkcionar najmenino za oddajo prostorov, pri katerih iz nobene javno dostopne evidence ne izhaja, da je njihov lastnik. Formalna lastnica je družba, ki jo je Rakovec včasih vodil, Zavarovalnica Triglav. Kako so prostori prešli v njegovo last, pa zaenkrat ni jasno, zato bomo odgovore iskali še naprej.

The post Vplivni politik SD Rakovec po dveh dneh ne zna pojasniti, kako je prišel do nepremičnin, za katere dobiva najmenino, v javnih evidencah ga ni appeared first on skandal24.si.

Slovenski uradnik ima 10 kvadratnih metrov večjo pisarno kot uradnik v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

Velikost garsonjere je od 25 do 35 kvadratnih metrov in sedaj pozor: našim uradnikom je delovni prostor, to je običajno pisarna, dodeljen v višini 22 kvadratnih metrov. Torej bi lahko v te pisarne postavili še bilijard ali ročni nogomet. To pisarniško razkošje je ugotavljalo tudi računsko sodišče, ki je primerjalo velikost pisarn v Sloveniji z ZDA in Združenim kraljestvom.

Vsako leto v zrak 7,6 milijona evrov
V bogatejših Združenih državah Amerike je delovno mesto v juliju 2012 v povprečju znašalo 18,58 kvadratna metra. V Združenem kraljestvu se je v preteklosti zdelo, da imajo uradniki v pisarnah višek prostora, zato so zahtevali racionalizacijo in zmanjševanje delovnega prostora. In res, površina poslovnih prostorov na zaposlenega uradnika se je zmanjšala s 17,1 kvadratnega metra v letu 2006 na 13,2 kvadratna metra v decembru 2011. Navedeno zmanjšanje je vplivalo na doseganje pomembnih prihrankov. Ko so slovenski revizorji primerjali te podatke in jih soočili s slovenskimi številkami, so seveda hitro ugotavljali potencialne rezerve, ki jih ima Republika Slovenija pri izkoriščanju poslovnih prostorov in s tem povezane možne prihranke proračunskih sredstev.

V pisarni slovenskega uradnika je še prostora za bilijard ali ročni nogomet.

Cerarjeva vlada je pri ravnanju z nepremičninami izrazito neučinkovita in škodljiva. Na eni strani poslovne prostore najema, na drugi strani so državni poslovni prostori prazni. Ob zadnji reviziji Računskega sodišča RS je bilo presežnih poslovnih površin ministrstev za 79.917 kvadratnih metrov, za katere znašajo povprečni letni stroški 8.183.501 evro. Revizorji ocenjujejo, da bi bilo mogoče vsako leto prihraniti vsaj 70 odstotkov tega zneska oziroma 5.728.451 evrov, če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala ustrezne normative.

To pa še ni vse: v lasti države je tudi najmanj 63.094 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih ne uporablja nihče, ki jih je treba vzdrževati, hkrati pa propadajo in jim pada vrednost. Samo zaradi zmanjševanja vrednosti je država vsako leto še ob 1.892.820 evrov. In račun pod črto: skupaj ima torej država samo zaradi prostorov vsako leto za 7.621.271 evrov stroškov.

Poceni, pa še tega ne plačajo
Tudi to še ni vse. Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in vladna stanovanjska komisija so v letu 2015 upravljali z 2515 službenimi stanovanji. V tem času jih je bilo več kot 10 odstotkov nezasedenih, v mnogih so še danes ljudje, ki po pravilniku tam ne bi smeli biti, poleg tega so najemnine nizke. Vendar mnogi še teh ne plačujejo.

Tako je imelo Ministrstvo za obrambo v preteklosti že 992.329 evrov neplačanih najemnin, ob koncu leta 2015, na katero se nanaša revizija računskega sodišča, pa so zapadle neplačane najemnine znašale 396.926 evrov. Temu znesku je treba prišteti še sodne stroške izterjave.

V letu 2014 je bilo dolžnikom poslano 150 opominov pred tožbo. Za več deset tisoč evrov dolga iz najemnin tudi odpišejo. Konec leta 2014 je imela Stanovanjska komisija 279.774 evrov neizterjanih najemnin iz preteklih let, na dan 30. septembra 2015 pa 267.456 evrov. Tudi notranje ministrstvo je imelo ob koncu leta 2 015 za več kot 130 tisoč evrov neplačanih najemnin iz preteklih let.

Vse to morete vedeti, ko boste plačevali davke.

Draga parkiranja za privilegirance

Ministrstvo za šolstvo plačuje najdražje mesečne najemnine za parkirni prostor.

Država noče sistemsko urediti parkiranja avtomobilov javnih in državnih uslužbencev, da lahko krmarijo v kalnem. Vsa ministrstva s svojimi službami namreč razpolagajo kar s 6209 parkirnimi mesti, ki jih zasedajo s službenimi avtomobili ali avtomobili funkcionarjev in uradnikov. Tistih, ki jih določi vodstvo. Šolsko ministrstvo za eno parkirno mesto odšteje kar 256,48 evrov mesečne najemnine (brez DDV), sledi pravosodno ministrstvo z 169,67 evra za parkirno mesto na mesec, policija na Štefanovi v Ljubljani z 163,93 evra za eno parkirno mesto na mesec …

The post IZ TISKANE IZDAJE: Vulgarno razsipništvo slovenske države appeared first on skandal24.si.