Evropski parlament je z današnjim glasovanjem na plenarnem zasedanju priznal gladomor, s strani Sovjetske zveze umetno ustvarjeno lakoto med letoma 1932 in 1933, kot genocid ukrajinskega ljudstva. “[Evropski parlament] priznava holodomor, umetno lakoto v letih 1932–1933 v Ukrajini, ki jo je povzročila premišljena politika sovjetskega režima, kot genocid nad ukrajinskim ljudstvom, saj je bil storjen z namenom uničenja skupine ljudi z namernim povzročanjem življenjskih pogojev, ki so preračunani na njegovo fizično uničenje,” se glasi besedilo resolucije. Glasovanju so se ponovno izognili slovenski poslanci iz politične levice. Milan Brglez (SD) ni glasoval, Matjaž Nemec (SD) in Klemen Grošelj (SD) pa sta pobegnila pod pretvezo, da se morata vrniti v Slovenijo.

Gre za že drugi primer, ko so se evropski poslanci slovenskih levih strank izognili glasovanju. Prvi takšen primer je bil v primeru glasovanja o resoluciji o prepoznanju Rusije kot teroristične države. Tudi tedaj so se Milan Brglez, Matjaž Nemec, Klemen Grošelj in Irena Joveva izognili glasovanju. Obsežno obrazložitev glasu je po koncu glasovanja podal profesor mednarodnih odnosov Brglez. Več o njegovih razlogih in o tem, zakaj se mu rusko napadanje ukrajinske civilne infrastrukture ne zdi dovolj alarmantno, da bi ga obsodil tudi z glasom za resolucijo, lahko preberete tukaj: Rusofil Brglez v “naravnopravni” razlagi, zakaj je glasoval proti resoluciji EP: Gre za obračunavanje z Rusijo.

Brglez, Grošelj, Nemec

Za resolucijo so glasovali, glede na to, da so bile predlagateljice vse večje parlamentarne skupine, skoraj vsi evropski poslanci. Proti resoluciji je glasovalo zgolj 12 poslancev, 17 poslancev se je glasu vzdržalo, Brglez, Nemec in Grošelj pa se glasovanja očitno sploh niso udeležili. Svetla izjema tokratnega glasovanje je bila Irena Joveva, ki je začuda glasovala za resolucijo. Za resolucijo so glasovali Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS).

Evropski parlament: tudi Rusija bi morala prepoznati genocid

Evropski parlament pa je v skladu z osnovnimi zgodovinskimi dejstvi pozval Rusijo, “da kot primarna naslednica Sovjetske zveze uradno prizna holodomor in se opraviči za te zločine”. Poleg tega je Evropski parlament pozval “vse države in mednarodne organizacije, ki še niso priznale holodomorja kot genocid, naj to storijo”.

Evropski parlament je še izjavil, da “ostro obsoja ta genocidna dejanja totalitarnega sovjetskega režima, ki so povzročila smrt milijonov Ukrajincev in močno škodila temeljem ukrajinske družbe”. “[Evropski parlament] poziva vse države, zlasti Rusko federacijo in druge države, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, naj odprejo svoje arhive o umetni lakoti v letih 1932–1933 v Ukrajini,” so poslanci zapisali v resoluciji.

Ali slovenska levica ne prepoznava holodomora?

Poslanci slovenske levice se bodo tokrat težko izognili resnemu preizpraševanju vesti. Če se je pri glasovanju o pospešitvi pridobivanja statusa kandidatke Ukrajini nekdanja evropska poslanka Tanja Fajon še lahko izgovarjala, da je glasovala proti zaradi potencialnega zaostrovanja razmer, in Brglez, pri glasovanju o resoluciji, ki je Rusijo označila za teroristično državo, izgovarjal na domnevne partikularne interese in geopolitične razloge, se ta prostor sedaj nezadržno zmanjšuje. Holodomor je namreč univerzalno prepoznano zgodovinsko dejstvo, žrtve, ki jih štejemo v milijonih, pa imajo imena in priimke. S tem, ko omenjeni poslanci niso glasovali za omenjeno resolucijo, so se postavili na politični, predvsem pa moralni rob evropske družbe. Gre za pozicijo, ki jo bodo v prihodnje vse težje vzdrževali, za politike njihovega kova pa bo v evropskih vrstah vse manj prostora. Že sedaj ga skoraj ni več.

Grošelj in Nemec sta se naknadno izgovorila, da sta morala na pot v Slovenijo, zato sta bila odsotna (kako priročno), Brglez pa je vendarle priznal, da se je vzdržal. Zakaj? Ponovil je svojo retorično igrico iz časa, ko je glasoval proti resoluciji, ki Rusijo razglaša za teroristično državo. Tudi tokrat je povedal, da razglasitev ne bo pripomogla k koncu vojne v Ukrajini in da se “EP s takšno resolucijo samoizloča kot akter, ki bi lahko pomagal iskati rešitev za čimprejšnje končanje ruske agresije  na Ukrajino in za prekinitev izjemnega trpljenja ljudi v Ukrajini.” Videti je torej, da Brglez vidi pot do miru v Kissingerski diplomaciji –  da fašističnemu režimu diplomatsko ne smemo povedati, da je fašističen in da je njegov prednik v preteklosti izvajal genocid nad istim narodom, ki ga napada tudi danes.

Več o holodomoru v Ukrajini si lahko preberete TUKAJ.

G. K. (Nova 24TV)

(Foto: arhiv Demokracija in Nova 24TV)

The post (ŠKANDALOZNO!) Ali slovenska levica v EP ne želi prepoznati gladomora kot genocida nad Ukrajinci? appeared first on skandal24.si.

Na razpisu pri razdelitvi 16 milijonov je ARRS izbral kar svojega bivšega šefa Rada Bohinca, nasprotnika osamostvojitve in podpisnika peticije 75 “akademikov” proti Janševi vladi, ki je poglavje v bibliografijo vpisal kot knjigo in to celo štirikrat, knjige pa nima nobena knjižnica.

Blaž Zmazek, Vir: www.arrs.si.

Prejšnji teden je Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), trenutno jo vodi v.d. direktorja Blaž Zmazek, objavila rezultate razpisa za znanstvene projekte za leto 2020. Med raziskovalce je razdelila 16 milijonov evrov.

Pri družboslovju je ARRS izbrala Rada Bohinca, ki je med leti 2015 in 2019 bil predsednik Upravnega odbora te iste agencije. Tisti, ki so dobili delo ali bili povišani pod njegovim vodstvom, so nekaj mesecev po njegovem odhodu prav njemu na razpisu dodelili 300.000 proračunskih evrov.

Ocenjevalci, ki so prijavo 71-letnega Bohinca ocenjevali, se skrivajo in tudi ARRS ne razkrije njihovih imen. Tako ni mogoče preveriti, ali so dobili ocenjevalci delo v času Bohinčevega mandata in ali se z njim osebno poznajo.

Bohinc se je na razpis prijavil z bibliografijo, polno lažnih podatkov. Iste enote so vpisane in točkovane večkrat. Med znanstvene monografije so vpisane enote, ki niso znanstvene monografije. Med enote zadnjih pet let vpisane enote, ki so le ponovno natisnjena starejša besedila.

Poglavje enciklopedije z leta 2008, ki izhaja v obliki fascikla nespetih listov in elektronsko ter se vsakoletno malenkostno prenavlja, je v bibliografiji vodje vpisano kot “Znanstvena monografija” in to kar štirikrat: leta 2008, 2014, 2017 in še enkrat 2017. V dokaz ponujamo posnetek strani v nadaljevanju.

Sploh ne gre za monografijo, ampak le poglavje. Poglavje na razpisu prinaša manj točk kot samostojna bibliografija.

Ker je Bohinc prejel točke za to objavo leta 2008, jih ne bi smel še kasneje. A točke je prejel tudi pri kasnejših prenovah enciklopedije.

In poglavje v enciklopediji ne bi smelo biti zavedeno v bibliografiji kot znanstveno delo, ampak je v bibliografiji enciklopedijam namenjeno drugo mesto, ki prinese manj točk.

Za to poglavje je prejel Bohinc v bibliografiji 400 točk, čeprav bi za poglavje v enciklopediji bil upravičen leta 2008 do največ 60 točk in kasneje zaradi ponavljanja istega besedila nič več.

Domnevne knjige sploh ni mogoče prebrati, saj je po podatkih Cobiss nima nobena knjižnica – v dokaz objavljamo posnetek strani iskalnika Cobiss.

Tudi spletne povezave, ki naj bi vodile do elektronskih knjig, so nedelujoče.

Verjetno je vpis poglavja med knjige naročil bibliotekarju v času rektorovanja na Primorski univerzi in dekanovanja na FDV. Vpis poglavja na napačno mesto bibliografije se šteje za hudo akademsko nepoštenost in kršitev predpisov tako za avtorja, kot za bibliotekarja.

Bohinc je eden od podpisnikov slavne peticije 75 domnevnih akademikov, ki so kritizirali Janševo vlado, še preden je začela delati. Pisali smo že (tukaj), da je Bohinc, bivši minister totalitarne Jugoslavije nasprotoval osamosvojitvi, kasneje pa bil dekan režimske FDV in soustanovil društvo Akademija za družbeno odgovornost, katerega predsednik je zloglasni radikalec Milan Brglez.

Gre za še en dokaz, da so podpisniki peticije prisesanci na proračun in da do njega prihajajo z lažnimi podatki.

Iz FDV, kjer je Bohinc dolgo dekanoval, prihajajo govorice, da Bohinc niti ne namerava raziskovati, saj je pri 71 letih upokojen in si namerava deliti pridobljen denar z mlajšimi raziskovalci, ki bi delo opravili. ARRS bomo prosili za kopijo projektnega elaborata, da govorice preverimo.

Za odziv bomo prosili ARRS, ki jih tudi javno sprašujem, ali bodo razveljavili razpis ali izločili Bohinca, odgovore bomo iskali tudi pri protikorupcijski komisiji (KPK). Če bo Bohinc sredstva prejel, bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje, če bo od razpisa odstopil ali ga ARRS izloči, pa gre verjetno za poskus kaznivega dejanja.

ddr. Rok Snežič, univ. dipl. prav.

The post Proračunski denar dali kar bivšemu šefu Radu Bohincu (SD) – in to na podlagi napačnih podatkov v bibliografiji appeared first on skandal24.si.

Ne samo sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru Matjaž Štok, na fotografijah, ki so bile objavljene po rednem letnem srečanju stranke SD, je tudi mariborski preiskovalni sodnik Slavko Gazvoda so nas po objavi fotografij, ki so jih v stranki SD po rednem srečanju na Urbanu objavljali na Facebook in Twitter, opozorili v Odboru 2015.

Gazvoda je možak v črni majici s totalitarnim komunističnim simbolom na prsih v prvi vrsti pred kandidatom SD na evropskih volitvah, poslancem, ki je pred nekaj meseci prestopil iz SMC, Milanom Brglezom.

Sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru Matjaž Štok in Slavko Gazvoda. Politično neodvisna?

Ali je praznično veseljačenje in poziranje mariborskih sodnikov za predvolilne aktivnosti kandidatov stranke SD za evropske volitve profesionalno sprejemljivo in v skladu z zakonom o sodniški službi, bomo v prihodnjih dneh preverili pri pristojnih organih.

Vir: Zakon o sodniški službi.

V prihodnjih dneh bomo tudi preverili, kaj pomeni Gazvodovo ravnanje za pretekle postopke, ki jih je vodil in v katerih so bili kot stranke politiki iz stranki SD konkurenčnih organizacij.

Ne gre pozabiti, kar je o naravi dogodka na Urbanu, kjer so nastale fotografije zapisal vidni lokalni član stanke SD Žiga Štajnbaher: “Na Urbanu pa več kot 300 glava družba tovarišic in tovarišev, ki so pozdravili predsednika Dejana Židana & kandidatke in kandidate za poslance. “

V preteklosti paradirala že pionirka Vesna

Priseganje na totalitarne simbole, kot je zvezda na Gazvodovi majici, je v preteklosti prakticirala že nekadanja predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk.

Pavlič Pivkova se je v času ministra Gorana Klemenčiča zaposlila na pravosodnem ministrstvu, lani pa smo jo opazili, ko je prijateljevala z direktorjem državne volilne komisije, nekdanjim poslancem nekdanje stranke LDS Dušanom Vučkom.

The post FOTO: (Ne)odvisna sodnika na žurki SD: Matjaž v strankarskih barvah z baretko kot Che in Slavko s totalitarnim simbolom na prsih appeared first on skandal24.si.

Poglejte posnetke v galeriji in odgovorite na preprosto vprašanje. Ali je sodnik mariborskega okrožnega sodišča Matjaž Štok politično neodvisen?

Gre za možaka, ki stoji v zadnji vrsti na fotografiji, ki jo je na svojih profilih na omrežjih objavila stranka SD. Če pogledate spodnjo fotografijo od desne proti levi (s strani gledalca), stojijo v drugi vrsti Boris Sovič, nekdanji mariborski župan stranke SD, Milan Brglez, poslanec SD v državnem zboru in kandidat stranke SD na evropskih volitvah konec maja, Aleksaneder Jevšek, SDjev župan Murske Sobote in kandidat SD na evropskih volitvah konec maja. Pred njim stoji Neva Grašič, kandidatka SD na evropskih volitvah konec maja in potem v prvi vrsti desno od nje (spet z vidika nas, ki gledamo v ekran) še ena kandidatka SD na evropskih volitvah konec maja Tanja Fajon, ki je sicer trenutno evropska poslanka iz kvote SD, poleg nje dekle v rdeči majici s sončnimi očali in potem Zora Štok, (menda danes) upokojena novinarka Večera in potem še drugi možak, ki ima na sliki brado, na prsih pa komunističen simbol, ki se mu klanjajo v SD, sicer naslednici slovenskih komunistov.

Na sliki je še nekaj oseb, vse pa povezuje rdeča barva, prav posebnega odtenka, ki jo stranka SD uporablja tudi v svoji grafični podobi, ki na fotografiji stoji ravno med Štokom in Jevškom. In pod fotografijo, ki jo je objavila stranka SD na omrežje Twitter jasno piše, da so se zbrali na tradicionalnem srečanju mariborske SD.

Matjaž Štok in Zora Štok najbrž v barvah SD na tradicionalno srečanje stranke in predvolilno fotografijo nista prišla slučajno. Vir: Twitter.

Tanja Fajon je na Twitter objavila tudi fotografijo, na katerti sicer evropski kandidati stranke pozirajo v ospredju, v ozadju na levi pa izobešeni strankarski znaki in desno Matjaž Štok in žena Zorica, ki se barvno zlijeta z znaki SD, Štok pa ima na tej fotografiji še prav takšno barketko, kot na Brglezevi sliki krvavi kubanski revolucionar Che Guevara.

Spredaj četverica, ki bi na listi SD rada v evropski parlament, zadaj pa v baretki v stilu Che Guevare Matjaž Štok z ženo.

Naravo dogodka na Urbanu, kjer so nastale zgornje fotografije, boste najbolje spoznali, če preberete spodnjo objavo vidnega člana stanke SD Žige Štajnbaherja: “Na Urbanu pa več kot 300 glava družba tovarišic in tovarišev, ki so pozdravili predsednika Dejan Židan & kandidatke in kandidate za poslance. “

The post (Ne)odvisni sodnik: Na shodu SD in predvolilnih posnetkih odet v odtenke stranke appeared first on skandal24.si.

“Predsednik SD Dejan Židan je danes klical Milana Brgleza in mu ponudil mesto vodje poslanske skupine SD, če prestopi v SD,” nam je sinoči zaupal politični insajder. Informacijo, da naj bi postal član stranke SD in celo vodja poslanske skupine stranke dopredvčerajšnji poslanec stranke SMC in donedavni predsednik državnega zbora Brglez, poskušamo od sinoči preveriti pri obeh, Židanu in Brglezu, a na vprašanja, ki sta jih prejela na svoja poslanska e-maila in jih v celoti objavljamo v nadaljevanju, do objave prispevka nista odgovorila. Brglez se je oglasil po objavi, njegovo pojasnilo objavljamo v okvirju, kjer so zapisana vprašanja.

SD je na volitvah tretjega junija dobila deset poslancev, prav toliko kot SMC, iz katere so na ponedeljekovem izvršilnem odboru Brgleza soglasno izključili. SD bi se z Brglezem v svojih vrstah znatno okrepila napram Levici, ki ima sicer devet poslancev. Glede na pretekli mandat, ko so se Brglezeva stališča pogosto bolj kot s stališči SMC ujemala s tistimi, ki so jih zastopali v Levici, pa insajderji ocenjujejo, da se bo Brglez pridružil tej skrajno levi skupini, ki bi bila v tem primeru po moči v parlamentu izenačena z SD.

Na fotografiji sta poslanski skupini Levice in SD. Inasajderji pričakujejo, da bo prazen sedež med Miho Kordišem iz Levice in Matjažem Nemcem iz SD.

The post Milan Brglez dobil ponudbo, gre za vezano trgovino appeared first on skandal24.si.

Po včerajšnji izključitvi iz Stranke modernega centra (SMC) so naši bralci poslanca Milana Brgleza, ki je v zadnjih tednih najprej izgubil funkcijo predsednika državnega zbora, s tem pa tudi šoferja in varovanje, potem pa še stranko, opazili v gostilni.

Žalostnega obraza si je po pripovedovanju našega vira čas krajšal z nekdanjim poslanskim kolegom Mitjo Horvatom in črnolasko, ki jo je vir opisal kot gospo, staro okoli trideset let. Druščino, ki si jo lahko ogledate v fotogaleriji, po pripovedi opazovalca druži zlasti ljubezen do cigaretnega dima.

Brglez je v gostilni pristal po tiskovni konferenci, na kateri je natresel vrsto očitkov na račun stranke, na listi katere je bil izvoljen v parlament, nato pa je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) dejal, da je treba “ohladiti glave.”

Brglez ostaja član poslanske skupine SMC. “Iz poslanske skupine me pravzaprav ni možno izključiti. To je edini formalni razlog, zakaj ta trenutek ostajam tam. Nimam niti še pisarne, tako da svojo pisarno prenašam s sabo,” je dejal po poročanju STA.

Zanj je na volitvah 3. junija glasovalo 1580 volivcev, v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad II pa sta ga prehitela Luka Mesec iz stranke Levica in Irena Potočnik iz SDS. 

Brglezova radikalna levičarska stališča so bila že v preteklem mandatu sicer pogosto bližje stranki Levica kot SMC. Tudi na petkovih skupinskih fotografijah, ki so objavljene v fotogaleriji državnega zbora, stoji Brglez ob predsedniku Levice Mescu in ne ob predsedniku svoje trakratne stranke SMC Miru Cerarju. Po poročanju medijev je konflikt med slednjima povzročila Brglezova samokandidatura za predsednika državnega zbora. Neuspešna.

The post FOTO: Po izključitvi iz SMC poslanec pristal v gostilni appeared first on skandal24.si.

Rok za predajo Ahmada Shamieha, ki ima v Sloveniji več ugodnosti kot vsak Slovenec, se izteka. Izgubil je vse sodne spore, a varovanec levice ostaja v državi.

Zelo lep dokaz, da je slovenski levici povsem vseeno za svoje državljane. Se mogoče spomnite dneva, ko sta velika socialista Jan Škoberne (SD) in Miha Kordiš (Levica), samooklicana borca za pravice revnih in ubogih, v prostore parlamenta na rogljiček in kavo povabila obubožanega upokojenca ali brezposelnega Slovenca, ki si zaradi slabega socialnega statusa ne more kupiti niti dovolj hrane, in mu pomagala? Zanj kršila pravnomočne odločitve sodišč in zakone? Ne morete se, to se namreč do danes še ni zgodilo. Se spomnite dneva, ko sta taista poslanca kršila zakone in onemogočala delo sodišč ter policije za ilegalnega migranta, ki v Sloveniji prebiva brez vseh dovoljenj? To je bilo 14. novembra lani. Ahmad Shamieh pa se je 29. marca letos še enkrat izmaknil deportaciji. Na ta dan je bila predvidena njegova predaja hrvaškim pristojnim organom, do le-te pa ni prišlo, saj se sirski brivec ob določeni uri ni zglasil na Ministrstvu RS za notranje zadeve.

Poslanec SD in kaviar socialist Jan Škoberne se bori za ilegalne migrante, tujce, medtem pa so slovenski upokojenci na robu preživetja.

Izgubil vse pravne spore

Ahmad Shamieh je do danes izgubil vse pravne spore. Vlada RS je poslancu Vinku Gorenaku na poslansko vprašanje lepo odgovorila s časovnico, s katere je razvidno, da za ilegalnega Sirca zakoni in odločitve sodišč pač ne veljajo: »Odločitev o prošnji za mednarodno zaščito, s katero je bilo določeno, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje Ahmada Shamieha, ker je zanjo pristojna Republika Hrvaška, je pravnomočna po odločitvi Vrhovnega sodišča RS od dne 23. 8. 2017. Njegovo predajo Republiki Hrvaški na podlagi te pravnomočne odločitve je 15. 12. 2017 začasno zadržalo Upravno sodišče RS. Odločitev o začasnem zadržanju je dne 12. 1. 2018 odpravilo Vrhovno sodišče RS. Zoper to odločitev je Ahmad Shamieh dne 5. 2. 2018 vložil ustavno pritožbo s predlogom za začasno zadržanje. Ustavno sodišče RS je dne 5. 3. 2018 odločilo, da ustavne pritožbe ne bo sprejelo v obravnavo.« Zaradi zadržanja prošnje o mednarodni zaščiti dne 15. 12. 2017 je rok za predajo prenehal veljati 23. februarja. Nov rok za predajo je začel teči 12. januarja, ko je vrhovno sodišče ugodilo pritožbi ministrstva za notranje zadeve in odločitev upravnega sodišča spremenilo tako, da je zahtevo za začasno zadržanje predaje Republiki Hrvaški zavrglo. Nov rok za predajo se izteče 12. julija, ministrstvo pa je že obvestilo hrvaške pristojne organe.

“Heroj Ahmad”

Večji Slovenec od Slovencev

Prav absurdna je nemoč najvišjih slovenskih organov pregona v primeru sirskega brivca. Ščit leve politike je tako močan, da ga niti sodstvo in notranje ministrstvo ne prebijeta. Ministrstvo je Ahmada že 7. februarja pozvalo, naj predloži relevantno zdravstveno dokumentacijo, s katero bodo lahko izvršili pravnomočen sklep o predaji Sirca hrvaškim organom pregona, a Shamieh tega seveda ni storil. Iz tega primera je jasno, da sta politična volja in moč daleč nad odločitvami sodstva, strokovnjakov ministrstev in policije. Ahmad Shamieh je izgubil vse pravne spore, njegovih proš enj vajo, a kljub temu ostaja v Sloveniji. Kaviar socialisti tipa Škoberne, Kordiš, Židan, Cerar, Brglez se požvižgajo na pravno državo, jo še dodatno poteptajo, pri tem pa niti ne pomislijo na slovenske upokojence in socialno ogrožene družine, ki živijo s 300 evri mesečnih dohodkov.

Ahmad Shamieh ostaja v Rogu na ljubljanski lokaciji, kjer se prodajajo droge, se nasilno pretepajo in snemajo porno filme.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Varovancu levičarjev Ahmadu Shamiehu sodišča in policija ne pridejo do živega appeared first on skandal24.si.

V začetku februarja so v društvu očetov DOOR v državnem zboru organizirali predstavitev problematike pristranskih sodno socialnih postopkov v ločitvenih pravdah. Pobudo za predstavitev z naslovom »Kaj je največja korist otrok ob ločitvi « je podprl tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je zbrane uvodoma nagovoril.

Svoje mnenje so predstavili še Vesna Godina, socialna strokovnjaka Andrej Perko in Matej Zaplotnik ter predsednik društva DOOR Iztok Ivančič. Na javnem dogodku so bili prisotni očetje, ki so opozorili, da je odtujevanje otrok v Sloveniji zelo resen problem; med njimi je bil tudi nekdanji partner ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Le kaj je počel tam, če pa ministrica v medijih javno zatrjuje, da imata z bivšim partnerjem urejeno skrbništvo nad otroci?

To je bivši partner ministrice Anje Kopač Mrak, ki se bori za svoje otroke. Včlanil se je v društvo očetov DOOR.

Otroci so žrtev ločitev

V intervjuju za tabloidno revijo Story se je Kopač Mrakova pred dvema letoma dotaknila tudi ločitev, v katerih so lahko največje žrtve otroci. »Najbolje je, če se odrasli, institucije zmenijo med sabo. Tudi v ločitvenih zadevah odrasli nismo sposobni narediti ločnice, ki je najboljša za otroka. Matere, na primer, kdaj pozabijo na interese očetov otrok, nekdanjih partnerjev. Težko je obdržati distanco,« je dejala takrat in se v nadaljevanju navezala tudi na svojo družino. »Z očetom mojih otrok sva sicer ločena, a tudi on pomemben del časa preživi z otrokoma,« je zatrjevala. Njun sin je star 12 let, hčerka pa jih šteje 18. A dokopali smo se do drugačnih informacij. Na posnetku v državnem zboru se je namreč pojavil tudi bivši partner Anje Kopač Mrak, ki je sedel v prvi vrsti in poslušal predavanje strokovnjakov. Po naših informacijah je razočaran, ker mu bivša žena, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, vse bolj omejuje stike z njunimi otroki. Bivši partner se medijsko sicer ne želi izpostavljati in dajati kakršnih koli izjav, ministrica pa se na prošnjo za pojasnila ni odzvala.

Zakaj imajo ločeni očetje težave?

Skupni imenovalec je feminizacija sodišč, kjer sodijo večinoma ženske in odločajo v prid žensk, po nekaterih podatkih namreč kar 90 odstotkov vseh otrok pristane v skrbništvu mater. A socialni pedagog Matej Zaplotnik opozarja, da se k njemu po pomoč zatekajo tudi matere, takšnih je približno četrtina, ki mu potožijo, da jim očetje omejujejo stike z otroki. Vse zgodbe očetov so si med seboj pravzaprav zelo podobne – družinskemu sporu je sledila umazana bitka za otroke. Lažno obtoževanje o nasilju v družini, pretepih, posilstvu … Policija napiše zapisnik. Nikoli ničesar ne dokažejo. A zgodba partnerice je dovolj, da centri za socialno delo in družinska sodišča ravnajo v prid ženske. Borutu Remcu je mati z otroki prebegnila v varno hišo, potem ko je na policijo večkrat podala lažno prijavo o nasilju v družini. Drago Stezinar je ostal brez dobro plačane službe, partnerica se je odločila, da mu ne bo priskočila na pomoč, zakon je razpadel. Na sodišču je protestiral proti lažnim obtožbam partnerice, sodnica ga je preprosto razglasila za psihopata. Danes ima stike s hčerko samo prek elektronske pošte, s sinom pa enkrat na teden. Podobno težavo ima tudi Senad iz Nove Gorice. N jegova otroka živita s človekom, ki je zagrešil hladnokrvni umor in 12 let odsedel v zaporu. Vse zato, ker je to novi partner njegovih otrok. Senad se s tem ne more sprijazniti, strah ga je za otroke, in ker je na to opozarjal center za socialno delo, so mu omejili stike na eno uro na teden. Ko človek preleti morilčev profil na Facebooku, mu hitro postane jasno, da so Senadove skrbi upravičene. Zakaj se je torej odločil za nastop v medijih? Senadu je novogoriški CSD celo grozil s hudo finančno kaznijo, če zgodbo spravi v medije. A zanj se po naši objavi zgodba morda vendarle obrača na bolje. Sodna izvedenka je spisala mnenje, da bi moral dobiti otroke nazaj, vsak drugi vikend in dvakrat na teden takoj po šoli do večera. Sodišče bo odločalo v naslednjih dneh.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Anja Kopač Mrak odtujuje otroke bivšemu možu? appeared first on skandal24.si.