Potem ko so številni mediji pisali o več gotovinskih dvigih Martina Berishaja s svojega črnogorskega podjetja MB Consulting, se je njegov modus operandi le pokazal tudi v številkah. V obdobju od 2019–2020 je izvedel več kot deset gotovinskih dvigov v skupni vrednosti nekaj čez 600 tisoč evrov, kar dokazuje povzetek vseh informacij, zbranih na portalu Prava. Da je imel Robert Golob vse prej kot čisto vest, dokazuje tudi to, da ni prijavil premoženjskega stanja za leto 2021, ko je bil predsednik upravnega odbora GEN- I, ki je imelo takrat status podjetja v večinski državni lasti. Zaradi tega  je proti njemu stekla preiskava, posledično pa je takoj po nastopu na oblast razrešil direktorja Komisije za preprečevanje korupcije, ki ga je preiskovala v času pred volitvami. Se je pripravljal, ker je vedel, da dolgo ne bo več mogel zavajati in lagati?

Po poročanju portala Prava sta vzporedno tekli dve bančni operaciji med GEN-I Beograd in njegovim krovnim kosovskim podjetjem Martina Berishaja ter njegovo črnogorsko hčerinsko družbo. Prva je potekala v Črni gori in jo je razkril Planet TV, drugo pa je razkril medij Paparazzi. Izkazalo se je, da krovna družba MB Consulting dejansko izvira iz Kosova. To dokazujejo bančni izpiski iz kosovske podružnice Nove Ljubljanske banke v Prištini. Dokaz za to so bančne transakcije iz GEN-I Beograd v kosovsko družbo MB Consulting v letih 2021 in 2022. Berishaj je po transakciji dvigoval denar iz srbske podružnice GEN-I v Beogradu. V tem času so iz GEN-I Beograd v letih 2015–2022 nakazali nekaj več kot 1,5 milijona evrov, Berishaj pa je zelo verjetno s transakcijami med leti 2021 in 2022 dvignil za 1.392.245,1 evra! Še več, Prava ob natančnem pregledu datumov ugotavlja, da je bilo plačilo nakazano isti osebi za isto opravljeno storitev na isti datum v dve njegovi podjetji. Berishaj je v obdobju petih let skupaj dvignil za približno 3,5 milijona evrov, v zadnjih dveh letih s pomočjo diplomatske imunitete.

V tem obdobju je slovenska družba Gen-I prek finančnih transakcij pod oznako Invoice financing od januarja do decembra 2019 nakazala 4.183.834 evrov. Vse transakcije so se iz slovenskega Gen-I v srbsko hčerinsko družbo v Beogradu stekle v letu 2019. Berishaj je od januarja 2019 do septembra 2020 izvedel več gotovinskih dvigov v višini 600 tisoč evrov z računa svojega črnogorskega podjetja MB Consulting. V tem obdobju je slovenska družba Gen-I prek finančnih transakcij pod oznako Invoice financing od januarja do decembra 2019 nakazala 4.183.834 evrov. Po tem Prava sklepa, da je del dvignjenega gotovinskega denarja Berishaja dotekal prek slovenskih nakazil v tem obdobju.

Martin Berishaj je hčerinski črnogorski družbi MB Consulting od 2016 do 2021 ustvaril 1.985.408 evrov celoletnih prihodkov, kar dokazujejo dokumenti Reportija, celoletni prihodki črnogorskega podjetja MB Consulting v letih 2016 do 2021. V letu 2016 99.793 evrov, v letu 2017 900.666 evrov, v letu 2018 368.738 evrov, v letu 2019 382.547 evrov, v letu 2020 pa 233.664 evrov. Skupaj 1.985.408 evrov celoletnih prihodkov!

Sodeč po nekaterih namigih, ki so se pojavili v javnosti, je hčerinska družba GEN-I v Beogradu Martinu Berishaju nakazala dva milijona evrov v letih 2015–2021, vendar vse kaže, da sta v istem času potekali dve operaciji: GEN-I Beograd je za Berishaja nakazal nekaj nad 600 tisoč evrov v hčerinsko družbo v Črni gori in več kot 1,5 milijona evrov v osrednje kosovsko podjetje MB Consulting. Berishaj je gotovino dvigoval tako v črnogorski Podgorici kot v kosovski Prištini. Bančni račun v Prištini pa je imel odprt v kosovski podružnici Nove Ljubljanske banke, o čemer smo že pisali, kot nam je dejal kosovski novinar Vehbi Kajtazi.

“Kjer je dim, je tudi ogenj”

Črnogorski urad za preprečevanje pranja denarja je sprožil preiskavo v več evropskih državah in v Srbiji, Črni gori in Albaniji, kar potrjuje rek Kjer je dim, je tudi ogenj. Kot trdi novinar Luka Perš, naj bi na Uradu trdili, da je Martin Berishaj v zelo kratkem obdobju dvignil gotovino v skupnem znesku 596.150 evrov. Izplačal naj bi si posojilno pogodbo v višini 179.195 evrov na svoj osebni bančni račun, znesek v višini 319.856 evrov pa v obliki nagrade dvignil z enega izmed svojih poslovnih računov. Po poročanju Planet TV pa se je ta denar vrnil v GEN-I. Razkrili so še, da je imel GEN-I kljub zaprtju svoje podružnice v Bolgariji še vedno odprt bančni račun. Njegov edini zakoniti zastopnik je bil Robert Golob. Na računu naj bi bilo približno 100 tisoč evrov, je poročal novinar Planeta TV Vitomir Petrovič. Po sestavljanju delcev Prava zaključuje, da je Berishaj poskrbel, da je kot t. i. finančna mula dvigoval nesorazmerno visoke zneske, sploh ker je kot diplomat tudi imel to možnost.

Pred dnevi sta novinarja Vehbi Kajtazi in Eros Klaiqi iz medija Paparaci razkrila dokument bančnih nakazil GEN-I Beograd na kosovsko podjetje MB Consulting v Berishajevi lasti. Kot sta še razkrila, je kosovsko podjetje MB Consulting v resnici Berishajevo osrednje podjetje, podjetje v Črni gori pa je njegovo hčerinsko. Tako sta ugotovila, da je GEN-I Beograd v letih 2015–2022 nakazal na kosovsko podjetje Martina Berishaja 1.531.480,46 evrov. Martin Berishaj pa je dejansko  dvignil z več gotovinskimi dvigi skoraj isti znesek, kot ga je nakazal GEN-I Beograd, torej 1.392.245,10 evrov. To dokazuje tudi pridobljeni dokument medija Paparaci.

Kajtazi je za nas povedal, da je leta 2021 Berishaj svoje podjetje prepustil svojemu dolgoletnemu znancu Nahitu Haxiveseliju. Kljub menjavi lastnika je bil ves denar še naprej deponiran na Berishajevem bančnem računu. Ta je od 17. marca 2021 do 20. avgusta 2021 dvignil gotovino v skupnem znesku 276 tisoč evrov. Začel je zelo podjetno, saj je že 17. 3. 2021 (85 tisoč evrov) in 18. 3. 2021 (43 tisoč evrov) dvignil skupno 128 tisoč evrov gotovine. Njegov partner Nahitu Haxiveseli pa od septembra 2021 do avgusta 2022 dobrih 256.928 evrov gotovinskega davkoplačevalskega denarja slovenskih državljanov.

Novinar Vehbi Kajtazi je dokazal, da obstajajo uradni dokumenti bančnih nakazil med GEN-I Beograd in računom Berishajevega kosovskega podjetja MB Consulting, odprtem na kosovski podružnici NLB v Prištini. Tako je Berishaj do avgusta 2021 dvignil 900 tisoč evrov. Kot namen dvigov fizičnega denarja pa je Berishaj navedel ‘za poslovne potrebe’, kar je po mnenju Kajtazija sila nenavadno. Nazoren primer modus operandi t. i. finančne mule Martina Berishaja razkriva celotno operacijo v letu 2021. GEN-I Beograd je vsak mesec najkasneje do 16. v mesecu nakazal finančna sredstva kosovskemu podjetju Berishaja. Ta je pričel z dvigi gotovine sredi marca, natančneje, 17. in 18. marca je dvignil za 128 tisoč evrov gotovine, piše Prava in dodaja, da je v prvih treh mesecih GEN-I Beograd nakazal Berishaju znesek 145.211,93 evrov. V preostalih mesecih sta Berishaj in njegov partner Nahita Haxivesela dvigovala različne vsote denarja v višini od 15 do 65 tisoč evrov približno deset do dvajset dni po nakazilu.

Aprila 2021 je GEN-I Beograd Berishaju nakazal 61.725,20 evrov, ta pa je 29. aprila 2021 dvignil 65 tisoč evrov v gotovini. S primerjavo nakazanih in dvignjenih zneskov boste opazili, da so številke bolj ali manj podobne. GEN-I je v letu 2019 na srbsko podružnico v Beogradu nakazal 4.183.834 evrov. Operacija je potekala v treh korakih. Tako so v dveh zneskih v avgustu nakazali iz slovenske krovne družbe v hčerinsko družbo v Srbiji za 602.994 evrov, v mesecu septembru in oktobru 2019 pa približno 1,8 milijona evrov.

Golob je izkoristil priložnost

Kot kaže, so akterji afere od leta 2015 do 2021 prek treh od treh podružnic nakazali (oprali?) skoraj 100 milijonov evrov. Od tega je bilo okoli 60 milijonov evrov očitno nakazanih v Bosno in Hercegovino, sarajevsko podružnico. V Albaniji, podružnica v Tirani, so zelo verjetno pokrili izgubo albanske podružnice. Za to so porabili 14 milijonov evrov! Končno pridemo do GEN-I – podružnice Beograd. Dokazano je, da je zelo verjetno denar za Martina Berishaja prišel neposredno iz slovenskega GEN-I. Berishaj je v letih 2019 in 2020 izvedel več dvigov gotovine v skupnem znesku več kot 600 tisoč evrov. Toliko je Berishaj v teh dveh letih zaslužil v svojem podjetju “MB Consulting”. V letih 2019 in 2020 je GEN-I opravil več nakazil v višini več milijonov evrov prek Invoice Financing v svojo beograjsko podružnico. Vprašanje je, ali ima “GEN-I” sploh dovoljenje slovenskega in evropskega regulatorja za opravljanje tovrstnih bančno-kreditnih poslov. Če ga nima, so vse njihove transakcije nezakonite in pomenijo pranje denarja.

Internacionalizacija poslovanja “GEN-I” prek hčerinskih podjetij jim je omogočila številne načine prikrivanja tako rekoč vsega. Možnosti manipulacije v teh zadevah so ob šibki pravni ureditvi in ​​nadzoru v državah na Balkanu ogromne. Poznavalci trgovanja z električno energijo pravijo, da večina dejavnosti finančnih nakazil, namenjenih zasebnim žepom, sploh ne poteka v “GEN-I” ali njegovih hčerinskih družbah, temveč prek običajnih (fiktivnih) posrednikov. To pa je vedel tudi Robert Golob, ki je to izkoristil.

A. H. (Nova24tv)

O skupnih “poslovnih podvigih” Goloba in kosovskega veleposlanika Berishaja na Balkanu poročajo celo albanski mediji. (Foto: STA, RTVS)

The post Režimski mediji v paniki – dokazov, da je bil Berishaj Golobova finančna mula, ne morejo prikriti appeared first on skandal24.si.

Spomnimo, bistvo afere je, da so se med Golobovim vodenjem GEN-I v Prištino in Tirano stekale enormne vsote, uradno kot del običajnega poslovanja GEN-I, neuradno pa se je denar iz teh transakcij med drugim stekal na transakcijske račune kosovskega političnega vrha. Porabil naj bi se za financiranje kampanje trenutnega predsednika vlade Albina Kurtija iz levičarskega gibanja Samoodločba, ki je del socialistične internacionale in Progresivnega zavezništva kot naši domači Socialni demokrati, ki jih predstavlja Tanja Fajon. Posebej instrumentalen naj bi bil tukaj ravno ambasador Martin Berishaj, ki je iz transakcijskih računov dvigoval enormne vsote denarja, kosovske pristojne inštitucije pa pri tem niso reagirale.

Kot so srbski mediji pisali včeraj, naj bi se po zadnjih podatkih iz GEN-I na Kosovo in Albanijo steklo 100 milijonov evrov. To je še veliko več, kot je v prejšnjem letu poročal Planet TV, ki je na podlagi podatkov Erarja zaključil, da je bilo v omenjeni državi za Kurtijevo kampanjo prek podružnice v Tirani nakazanih 14 milijonov evrov. Srbski mediji so včeraj objavili, da naj bi ambasador Berishaj samo v letih 2019 in 2020 s transakcijskih računov dvignil (dvigov naj bi bilo vsaj 13) več kot 500 tisoč evrov, za katere obstaja sum, da je njihov izvor ravno naš GEN-I, ki ga je tedaj vodil trenutni predsednik vlade Robert Golob. A sredstva, ki jih je Berishaj dvignil, naj bi bila še precej višja. Express je včeraj navajal, da naj bi šlo za vsoto blizu 1,4 milijona evrov.

 

Kosovski poslanec PDK Adelrad Tahiri (Vir: zajem zaslona, Facebook)

 

“Predstavljajte si, da bi se na tak način dvignilo 1,4 milijona in institucije ne bi reagirale. To je grozno. Predsednikovo nereagiranje in to, da ga ne razreši in začne mednarodne preiskave, ga dela neposredno odgovornega in vpletenega v to afero,” je včeraj novinarjem povedal poslanec PDK Tahiri. Pojasnil je še, da ambasador Berishaj ni ustrezno prijavil spornega dviga denarja. Najprej je prijavil vsoto, nižjo od te, ki se omenja, in ta naj bi bila nižja od 600 tisoč evrov. O sredstvih, ki jih je prejel iz slovenske družbe GEN-I, pa se je nasploh zavil v molk, je mogoče prebrati v kosovskem Expressu. Berishajeva zaslomba, ki je omogočila slepoto in molk institucij, naj bi bil po poročanju medijev kar sam predsednik kosovske vlade Albin Kurti, ki naj bi bil njegov osebni prijatelj.

Kaj je ravno zdaj na Kosovu počela Tanja Fajon?

Ob Tahirijevi včerajšnji izjavi, ki je dodobra razburkala Balkan, pa se je v Kosovu pojavila tudi naša zunanja ministrica Tanja Fajon, ki so ji protestniki pripravili prav poseben sprejem. Protestniki iz vrst kosovske socialdemokratske stranke so zahtevali odstop diplomata Berishaja, pri tem pa so mahali s transparentom v obliki 500-evrskega bankovca, na katerem je bil natisnjen Berishajev obraz.

Za komentar obiska smo poklicali evropskega poslanca Milana Zvera, ki je uvodoma dejal, da imajo tovrstni obiski svojo formalno in neformalno plat. Po njegovem bo zunanja ministrica, kar se formalne plati tiče, poudarjala, da izvršuje strateško zunanjo politiko EU, ki se prizadeva za večjo integracijo balkanskih držav v zahodni prostor, o svojem delu pa naj bi, po njenih izjavah, poročala tudi visokemu predstavniku za zunanjo in varnostno politiko Josepu Borrellu. “Dvomim, da ima kakšno posebno formalno odposlanstvo, tudi Slovenija ne predseduje EU, da bi si lahko privoščila v imenu EU tako intenzivne obiske in akcije na Balkanu.”

Evropski poslanec dr. Milan Zver

 

Milan Zver o resničnih vzgibih zunanje ministrice

Zver nato pove, da je prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše uspešno preusmerila slovensko zunanjo politiko nazaj, tja, kjer je vedno morala biti usmerjena, torej proti Bruslju, evroatlantskim povezavam in dobrososedskim odnosom. Spomnimo, Tanja Fajon je v predvolilni kampanji promovirala obrat slovenske zunanje politike proti jedrnim državam Evrope, zato je sedaj intenziteta njenih obiskov na Balkanu malo nenavadna. Zver nato nadaljuje, da lahko na tej točki začnemo razmišljati tudi o drugih vzrokih za te obiske. “Eden izmed teh bi lahko bil dokaj resen diplomatski incident, škandal pravzaprav, v katerega je neposredno vpletena slovenska politika. Morda je bilo pred meseci samo koruptivni del slovenskega gospodarstva, kot kažejo indici, pa je sedaj v to vpletena tudi slovenska politika neposredno,” pove Zver in doda: “Verjetno je ministrica skušala reševati ta problem, ki ni v ugled slovenski politiki. Sedaj že srbski mediji pišejo o resnem škandalu in imajo prav. V tega sta nas potegnila diplomat Berishaj in bivši predsednik uprave GEN-I in predsednik vlade Robert Golob.” Evropski poslanec zaključuje, da bi zunanjo ministrico za pot po Balkanu lahko vodili neki drugi vzgibi kot tisti, ki jih javno razglaša.

Nezanemarljivo dejstvo je tudi, da Kurti prihaja iz iste politične družine kot njeni Socialni demokrati in bi jo tudi to lahko vodilo k temu, da skušala z obiskom hkrati reševati kosovskega političnega kolega in slovenskega predsednika vlade.

 

Kakšen vpliv bo imela afera na slovensko politiko?

Dalje Zver pojasnjuje, da bo imela omenjena afera velik vpliv na slovenske notranjepolitične odnose. “Zadevo zaenkrat raziskujejo preiskovalni organi v Prištini, a bo zadeva zagotovo prišla še na nekdo drugo raven. Premakniti se bodo morala tožilstva v treh različnih državah in to bo prej ali slej vplivalo tudi na notranjo politiko v Sloveniji. Morda ima že sedaj, le poglejte zadnje javnomnenjske ankete. Lahko bi prišlo do politične krize, v Sloveniji je možno relativno hitro. Je pa vprašanje, ali bo ta afera sesula celotno koalicijo ali pa se bo za Goloba poiskala zamenjava. Zamenjali bi ga z nekom, ki ni vpleten v tovrstne afere,” še ocenjuje Zver.

G. K. (Nova 24TV)

Zunanja ministrica Tanja Fajon seje na povabilo kosovske ministrice za zunanje zadeve Donike Gervalla-Schwarz mudila na prvem uradnem dvostranskem obisku v Kosovu.
Zunanja ministrica Tanja Fajon s predsednikom Skupštine Glaukom Konjufco.

(Foto: Daniel Novaković/STA)

The post Kaj je ravno zdaj na Kosovu počela Tanja Fajon? Je razlog umiritev Golobove afere – pretakanja milijonov iz GEN-I na Balkan? appeared first on skandal24.si.