Na zasebnem pogrebu je nadškof Charles Scicluna pozval morilce, naj se pokesajo, preden bo prepozno. “Kdorkoli je sodeloval (…) moram vam povedati, ne glede na to kako se skušate izogniti pravici ljudi, ne boste nikoli zbežali pred božjo pravico,” je dejal nadškof sodeč po kopiji njegovega govora, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa.

Novinarjem namreč na pogreb niso dovolili. Dpa kljub temu poroča, da se je na pogrebu zbralo več sto ljudi.

Tako iz urada predsednice kot premierja so sicer sporočili, da se niso udeležili pogreba, saj je družina izrazila takšno željo. “Družina je dala jasno vedeti, da si ne želi prisotnosti predstavnikov države,” je sporočil Muscatov tiskovni predstavnik.

Se je pa pogreba udeležil predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. Pred pogrebom je na Twitterju pozval k mednarodni preiskavi umora do vlade kritične novinarke, da se najde odgovorne za njeno smrt.

Iz Evropske komisije so danes ponovno sporočili, da so “zgroženi” nad očitnim umorom Daphne Caruana Galizia. “Pravica novinarjev, da preiskujejo, sprašujejo neprijetna vprašanja in učinkovito poročajo, je v osrčju naših vrednot in to je treba vedno zagotavljati,” so dodali.

Tako kot na Malti visijo zastave na pol droga danes tudi v evropski četrti v Bruslju v čast umorjeni novinarki in “vsem, ki so dali svoja življenja v zameno za svobodo govora”, so zapisali pri komisiji.

Osem svetovnih medijev je medtem pozvalo Evropsko komisijo, naj pritisne na Malto, da res temeljito preišče umor novinarke. Kot so sporočili, se njenega preiskovalnega dela o korupciji na Malti ne sme utišati, saj je bil prav to po njihovem cilj umora. Pozvali so tudi k preiskavi neodvisnosti medijev na Malti in spomnili na ugotovitve komisije, ki je izpostavila, da je Malta država članica EU, kjer si politične stranke lastijo največ medijev.

Med podpisniki so med drugim direktor britanskega BBC News James Harding, direktor francoskega časnika Le Monde Jerome Fenoglio, odgovorna urednica britanskega časnika Guardian Katharine Viner in izvršni direktor ameriškega časnika New York Times Dean Baquet.

53-letna novinarka je bil ubita 16. oktobra, ko je njen avtomobil eksplodiral takoj zatem, ko je odpeljala izpred doma. Malteška policija je zatrdila, da pred smrtjo ni prejela nobenih obvestil o morebitnih grožnjah. Daphne Caruana Galizia je bila sicer ostra kritičarka Muscata in njegovih laburistov.

Muscat zavrača vsakršne namige o vpletenosti v novinarkino smrt in obljublja temeljito preiskavo. Malteška vlada je za razjasnitev umora ponudila milijon evrov.

STA

Novinarka je bila ubita danes popoldne v svojem avtomobilu. Po dosedanjih informacijah je avtomobil raznesla podtaknjena bomba. Po navedbah malteške televizije je pred 15 dnevi na policijo podala prijavo zaradi prejetih groženj.

Premier Muscat je po dogodku sklical novinarsko konferenco in obsodil dejanje kot barbarski napad na novinarko. “Vsakdo ve, da je bila gospa Caruana Galizia moja ostra kritičarka, tako politično kot osebno, ampak nihče ne more kakor koli upravičiti tega barbarskega dejanja,” je dejal in zatrdil, da “ne bo počival,” dokler storilcev ne bodo ujeli.

Pri tem je Muscat še pozval k narodni enotnosti in spoštovanju pravice svobode govora. “Vsakdo v tej državi ima pravico, da piše in reče karkoli,” je dejal.

Caruana Galizia je poskrbela za veliko razburjenje na tem sredozemskem otoku, ko je objavila članek v povezavi z razkritji t.i. panamskih dokumentov, da je bilo eno od podjetij, ki je zaslužke skrivalo v davčnih oazah v Karibih, v lasti Muscatove žene. Malteški premier je to zanikal.

Muscatova administracija je bila sicer v afero Panamaleaks že ujeta tudi pred objavo članka Caruana Galizie. Dokumenti, ki jih je v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev objavil WikiLeaks, so namreč že razkrili, da sta tajne račune v Panami imela minister za energijo Konrad Mizzi in šef Muscatovega kabineta Keith Schembri.

Medij Politico je Caruana Galizio označil za WikiLeaks v eni osebi, ki je na križarskem pohodu proti netransparentnosti in korupciji na Malti. Uvrstili so jo tudi na seznam 28 oseb, ki so v letu 2017 oblikovali ali pretresli Evropo.

STA

V četrtek zvečer so zasegli tudi 100.000 evrov gotovine, kar po ocenah policije kaže na to, da je šlo za operacijo pranja denarja, je poročal Times of Malta.

Ob dveh Slovencih je policija prijela še dva Italijana, stara 60 in 42 let, ter 35-letnega Maltežana. Za Maltežana in Italijana je sodišče v soboto že odredilo pripor, čeprav so se vsi trije izrekli za nedolžne glede obtožbe o trgovini z mamili. Slovenca še nista stopila pred sodnika.

Trojico so obtožili zaradi trgovine z mamili in posedovanja mamil, Italijana pa še za pranje denarja, je poročal časnik The Malta Independent.

Marihuana in denar so bili skriti v dveh tovornjakih z italijanskimi registrskimi tablicami in v avtomobilu z malteškimi tablicami, ki so bili parkirani na zasebnem parkirišču in v garaži. Po več dneh spremljanja je policija mamila našla skrita pod dnom v tovornjakih, sta na novinarski konferenci v soboto povedala namestnik načelnika policije Denis Theuma in policijski inšpektor Kevin Pulis.

STA