Razpreden slovenski birokratski aparat, ki rovari po malih ljudeh, ne predstavlja nobene ovire za bogata podjetja. Z denarjem se lahko očitno kupi tudi slepota državnih organov pred napakami v uradnih dokumentih.

Nov Lekov proizvodni objekt na Prevaljah bo namenjen povečanju proizvodnje farmacevtskih izdelkov. Celotna investicija je vredna 105 milijonov evrov, v prvi fazi bodo investitorji za gradnjo namenili 70 milijonov evrov. Zanimivo je že dejstvo, da za gradnjo takšnega megalomanskega objekta v urbanem okolju na Prevaljah, tik ob reki Meži, podjetje ne potrebuje posebnega okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav se proizvodnja ukvarja s predelavo penicilina, ki je vse prej kot do okolja prijazna snov. Agencija Republike Slovenije za okolje je v tem primeru izdala le okoljevarstveni sklep, ki podjetju dovoljuje širitev proizvodnje. A sklep vsebuje takšne vsebinske napake, da se mu farmacevtska stroka prav posmehuje.

Za povečanje Lekove proizvodnje na Prevaljah država namenja subvencijo v višini 7 milijonov evrov.

Širitev proizvodnje na podlagi neumnosti

Že pred časom je lokalni koroški portal e-Koroška poročal o napakah v okoljevarstvenemu sklepu, z ARSO pa so jim odgovorili, da napaka ni potrebna popravka. Pa si poglejmo to strokovno neumnost: »Predvideno je povečanje proizvodnje z 0,6 milijarde na 2 milijardi tablet in z 12,5 milijona na 31 milijonov steklenih oralnih suspenzij letno,« je zapisano v okoljevarstvenem sklepu. Besedna zveza steklena oralna suspenzija je popolni nesmisel, izraz, ki ga farmacevtska teorija in praksa ne poznata. To bi pomenilo zdravilo, ki je narejeno iz stekla, zdravi pa bolezni v ustih. Kot navajajo na e-Koroška, so »strokovnjaki« želeli zapisati, da se bo proizvodnja povečala na 31 milijonov steklenic peroralnih suspenzij, kar predstavlja zdravilo, ki ga pojemo skozi usta in ni namenjeno zdravljenju bolezni v ustih. A ker je Lek zelo bogato podjetje, je tudi med največjimi slovenskimi izvozniki, njihov lastnik Novartis pa je še bogatejši, se napake s strani državnih uradnikov hitro spregledajo in potisnejo v pozabo. Če pa bi uradniki opazili tipkarsko napako, kakšno vejico preveč ali premalo v dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja za skromno hiško pri navadnemu državljanu, pa lahko ta na gradnjo kar pozabi.

Birokracija tepe male ljudi

Obsežen birokratski aparat, ki se obnaša in deluje kot država zase, se je kot hobotnica prepletel v vse sfere življenja Slovencev. Mrcvari male ljudi, velikim korporacijam, ki so večinoma v rokah tujcev, pa zlahka pogleda skozi goste birokratske lovke. Kaviar levica bi za tuje turbokapitalistične korporacije na slovenskem trgu storila vse in še več, milijonske subvencije tujim podjetjem pa upravičujejo z nekaj 100 novimi delovnimi mesti in s tem zavajajo javnost. Za mikro-, mala in srednja podjetja, ki so glavni temelj slovenskega gospodarstva, jim je prav malo mar.

Lex Magna, Lex Lek

Naj samo spomnimo, kako je Cerarjeva vlada v Slovenijo na vse pretege vabila avstrijsko Magno in jim za umazano proizvodnjo ponujala najrazličnejše ugodnosti, med njimi tudi gozdna in kmetijska zemljišča, s čimer nima težav niti kmetijski minister Dejan Židan. Tudi Leku v že tako (pre)polno mošnjo kapljajo državni milijoni, s katerimi država vzpodbuja širitev proizvodnje in gradnjo novega penicilinskega obrata na lokaciji na Prevaljah. Ministrstvo RS za gospodarstvo z Zdravkom Počivalškom na čelu, ki je očitno ljubitelj tujih umazanih proizvodenj v Sloveniji, za male podjetnike mu je vseeno, je v začetku leta Leku namenilo sedem milijonov evrov državne subvencije za gradnjo na Prevaljah. Primer, ko bi družinsko podjetje pridobilo en sam evro nepovratnih državnih sredstev pomoči za gradnjo proizvodne hale, je v Sloveniji neznanka.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Velika in bogata podjetja brez težav prek birokratskih ovir appeared first on skandal24.si.

Za 250 delovnih mest država ni dala subvencije. Predsednik vlade Miro Cerar je sicer v Maribor v soboto odšel po svojo osebno zmago, namreč (p)ostati predsednik stranke SMC, ki ji ankete za junijske volitve sicer napovedujejo le nekaj odstotkov nad volilnim pragom, ali pa še tega ne. Po zavrnitvi državne subvencije ameriški družbi EON Reality, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za navidezno resničnost, naj bi regija ob Dravi, ki po Cerarjevi zaslugi dobiva ekološko dvomljiv projekt Magna, so v mestu po oceni lokalnih politikov izgubili 250 delovnih mest. S prstom kažejo na Cerarjevega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, katerega ministrstvo je Američane pregnalo na Madžarsko, minister pa je zavrnitev subvencije pojasnil takole: »Proučili smo vlogo investitorja. Komisija je vlogo zavrnila, ker je to podjetje kapitalsko neustrezno.«

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post Cerarjevi razočarali Mariborčane appeared first on skandal24.si.

Boj za piškotke je na slovenski medijski sceni očitno že tako hud, da se je med »borci« začel pojavljati tudi kanibalizem. Le kako naj si drugače razlagamo diplomsko delo Večerove novinarke Nine Ambrož, v katerem je pritlehno obračunala s sodelavko Melito Forstnerič Hajnšek? Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, ali je res IDEJNA avtorica navedenega dela …

Kdo je Nina Ambrož? V nagovoru bralcem vse manj pomembnega štajerskega dnevnika se predstavlja takole: »Zagovornica normativnega, etičnega novinarstva. Komunikologinja, ekonomistka. Pišem zgodbe, ki jih živijo, ustvarjajo delavci, direktorji, lastniki in politiki, tudi takšne, ki bi jih kdo raje zamolčal, zatajil. Se splača iskati resnico, pravico? Vedno.«

Iskalka resnice

Pobrskali smo po arhivu in poskušali najti zgodbe, ki »naj bi jih kdo raje zamolčal, zatajil«, in jih po navadi pišejo raziskovalni novinarji. Našli smo te: Resnice in zmote o pohorski omleti; Kdo si privošči gospodinjsko pomočnico in za kakšen denar; Rešitev proti toči: Mreža je učinkovita, vendar stane; Pes je pes. Kaj se zgodi, če ga počlovečimo; Kaj je skrivnost lepe in dobre kave; V Trstu zaprli kopališče zaradi morskega psa …

Prikrita lobistka

Bolj kot raziskovanje ji gre od rok to, da bi ugajala lastniku, piše o njegovih prijateljih, prekmurskih pridelovalcih zelenjave, ki so odlično in milijonsko podprti z državnim denarjem. A nekaj dodatne medijske pozornosti tudi godi, kaj ne. Prav posebej pa se je Nina Ambrož »izkazala«, ko je bilo treba v boj za avstrijsko Magno, najbolj sporno ekološko naložbo na Štajerskem in z neverjetno velikodušno večdesetmilijonsko podporo Cerarjeve vlade. Ko je bilo treba »prepričati javnost«, je bila Nina v prvih bojnih vrstah. Kot pridna in poslušna novinarka je dan preživela tudi z ministrom Počivalškom. Z njim osebno (!) je preživela dan v Hočah in o tem napisala srce parajoč članek, kako se je minister osebno podal prepričevati kmete, ki niso želeli dati svoje zemlje za avstrijsko lakirnico, ki je v Gradcu niso več smeli postaviti.

Diplomsko delo

Naslov dela iz leta 2016 je »Politični pritiski na lokalni medijski sceni − primer omrežja župana Franca Kanglerja«. V njej ob skromni strokovni literaturi poskuša izpeljati iz objavljenih člankov Večera, Dnevnika in Dela, kako naj bi »Kanglerjeva hobotnica« (v njej so se znašla imena prijateljev in znancev Franca Kanglerja), družno kot nekakšna mafija obvladovala mariborsko nadzemlje in pritiskala na medije. In kakšni so bili ti pritiski na Večer? Takratni župan Kangler jih je večkrat prijavil na Novinarsko častno razsodišče, leta 2012 so iz MO Maribor odpovedali naročnino na Večer in baje so jim ob tem iz občine še »odtegovali informacije«, pojavil se je brezplačnik Mariborski utrip, o Kanglerju so posneli dokumentarec, kako žge oglje, kazensko je ovadil nekega kriminalista in novinarki Nini so vdrli v računalnik. Res hudi pritiski, vredni diplomske naloge. No, zaradi tega kriminalista so jo celo zaslišali pri preiskovalnih organih. In že je bila tukaj osebna zamera, kajne?

Obračun

Diplomsko delo na fakulteti za družbene vede, mentor je bil doc. dr. Dejan Jontes, je izkoristila tudi za najbolj pritlehen obračun s sodelavko Melito Forstnerič Hajnšek, saj naj bi bila z možem Ivanom Hajnškom, pomislite, celo osebna prijatelja takratnega župana. V nalogi je objavila »Kanglerjevo hobotnico«, ki se je kasneje izkazala za čisti Večerov konstrukt, in prisluhe, ko se je njena sodelavka pogovarjala z županom. Prisluhe je sicer objavil Marko Pigac na svojem blogu. V oči pa bode še naslednje: sledijo namreč dolgi citati iz bloga Borisa Vezjaka, ki se, kar je več kot očitno, z Melito Forstnerič Hajnšek osebno ne razume. S takšnimi naslovi jo je nič kaj akademsko napadal leta 2013: Ime česa je Melita Forstnerič Hajnšek pa Jezikova župa in novinarski mrčes, ujet v prisluhe.

In kaj naredila Nina Ambrož: copy/paste, pa je!

(foto: screenshot vecer.com)

The post IZ TISKANE IZDAJE: Večerova novinarka napadla sodelavko! appeared first on skandal24.si.