Lansiranje Roberta Goloba v politično areno je pričetek scenarija, ki se bo odvil v prihodnjem mesecu ob močni medijski podpori Pop TV in RTV Slovenija, napovedujejo poznavalci. Cilj je 30% plus. Gre za scenarij, s katerim skušajo akterji iz ozadja na aprilskih volitvah osvojiti 220.000 volivcev bivše LDS.

V ozadju na Alenko Bratušek in Marjana Šarca potekajo močni pritiski, da se v roku enega meseca organizira združitveni kongres po vzoru nekdanje LDS. Na njem bi se z Golobom bi se združili Bratuškova, Šarec in sedanji predsednik parlamenta Igor Zorčič, ki je dejansko igro že sprejel, pravijo poznavalci. Vsi trije našteti pa bodo po združitvi postali tudi podpredsedniki nove stranke.

Razloga za to sta dva:
– Golob nima niti 500 članov stranke in nujno potrebuje ljudi, infrastrukturo … Stranka je povsem prazna. Vse, kar ima, so ostanki nekdanje LDS, denimo Petra Škofic, ki mu vodi odnose z javnostmi. Njena kariera se je končala ob predsednici LDS Katarini Kresal, povsem slučajno pa je prav danes, ko to pišemo, obletnica zgodbe, ki ju je pokopala: afere Baričevič.
– Združitev je edini način za relativno zmago na volitvah in ocena je, da bi to dalo zagon levici.

Takšen scenarij je posledica dejstva, da se Bratuškova in Šarec se borita za politično preživetje. Onadva ne bi šla v združevalno zgodbo, pa ju silijo od zunaj. Bratušek je po besedah vira na robu živčnega zloma. Če izpade iz parlamenta, oziroma ostane brez funkcije, je “deadmeat”.

V paket bo po oceni poznavalcev prišla tudi novoustanovljena stranka Vesna, ki jo vodita Uroš Macerl in Urška Zgojznik.

The post Razkrivamo scenarij, kako bi z Golobom osvojili 220.000 volivcev bivše LDS appeared first on skandal24.si.

Pred dnevi smo na povezavi poročali o investiciji podjetja, prek medicinske opreme povezanega s slovenskim državnim proračunom, ki v eni najbolj elitnih sosesk v Ljubljani, v Rožni dolini, investira v luksuzno vilo. A iz luksuzne soseske, kjer investirajo bogataši, tudi zakonca Login, najbogatejša Slovenca po oceni revije Manager, in kjer je so številne rezidence tujih veleposlaništev in protokolarna rezidenca Vila Podrožnik, ne domujejo zgolj poslovneži, ampak tudi druge sorte proračunski podjetniki.

Včeraj smo razkrili, da je zavod v zasebni lasti Mirovni inštitut, med ustanovitelji katerega je v tudi dolgoletni javni uslužbenec Rudolf (Rudi) Rizman, ki v zadnjih dneh v medijih veliko javno izpostavlja svoje nezadovoljstvo s politično situacijo v državi, skupaj z mrežo, ki jo je ustvaril, s proračunom zaslužil že več kot 10 milijonov evrov!  Med ustanovitelji z milijoni iz državnega proračuna financiranega zasebnega Mirovnega inštituta je tudi Darko Štrajn, ki ima do sedeža strank SMC in DeSUS res blizu, saj je eden o prebivalcev elitne Rožne doline.

Štrajn, javnosti znan predvsem po Liberalni akademiji, je v pozivih na petkov popoldanski protest na omrežju Twitter uporabljal bojevit besednjak.

Udeležba na protestu Štrajnu iz Rožne doline vzeme, če se bo ustavil zgolj na naslovu, kjer je sedež stranke SMC in potem še na naslovu DeSUS, skupaj 70 minut hoje. Google, preračun lahko preverite na fotografiji spodaj, pravi, da ima od ulice, v kateri živi, skozi Rožno dolino in mimo parlamenta z obiskom sedeža SMC in potem DeSUS skupaj 35 minut hoje.

Vir: Google

Časnik Delo iz imperija Stojana Petriča, ki sodi v imperij Milana Kučana in njegovega Foruma 21, je leta 2014 poročalo o koristnih polurnega dnevnega spehoda za zdravje, pri čemer so v članku na povezavi zapisali v podnaslov: “Edino v Sloveniji programe hoje v celoti plača država. Starejši popotniki pa so tudi najhitreje rastoča vrsta turizma.” Da bi bil Štrajn za petkov sprehod posebej plačan, se ne zdi verjetno, a javno dostopne baze razkrijejo, da je poleg z desetimi milijoni evrov proračunsko podprtega Mirovnega inštitut Darko Štrajn, karierni javni uslužbenec, ki je bil kar nekaj let tudi direktor javnega Pedagoškega inštituta,  doslej velike vsote iz proračuna zaslužil tudi prek svojega drugega poslovnega subjekta. Danes se imenuje Alternativna akademija,

Vir: Gvin.

javno dostopne evidence pa dajajo slutiti, da se je Štrajn poigral z imenom Liberalne akademije, saj v evidenci Gvin pri opisu Alternativne akademije beremo: “DRUŠTVO ZA PROUČEVANJE POLITIČNE DEMOKRACIJE IN LIBERALIZMA LIBERALNA AKADEMIJA spada med druga izobraževalna, strokovna in poklicna društva.”

Tako je Štrajnova akademija v letu 2004, ko je vlado vodila stanka LDS, katere predsednik Anton (Tone) Rop je kasneje prestopil v stranko SD, iz proračuna prejela 93 tisoč evrov.

Vir: Gvin.

Pogled v aplikacijo protikorupcijske komisije Erar razkrije, da je Štrajnovo društvo doslej iz proračuna skupaj prejelo 271 tisoč evrov. Največ iz parlamenta, vsa ta leta pa je bil zastopnik društva Štrajn, zato je še toliko bolj zanimivo, da vodja iz parlamenta z dvesto tisočaki podmazanega društva danes govori o politični oportunosti.

Vir: Erar.

Vir: Gvin.

Kako je denar porabil, ne moremo zapisati, saj društvo letnih poročil ne objavlja. Je pa po poslovnih podatkih zadnjih let, ki si jih lahko ogledate v tabeli, jasno, da denarja več ni na računu. Društvo je zadnja leta, ko so njegovi prihodki iz proračuna najpogostejši od Kozjanskega parka iz Podsrede, katerega direktorica je Mojca Kunst, pogosto zašlo v rdeče številke.

Štrajn svojega lastniškega deleža v vili v Rožni dolini, katere vrednost geodetska uprava ocenujeje na več kot 481 tisoč evrov, kar pomeni, da je lahko tržna cena tudi dvakratnik ocene, zagotovo ni kupil. Danes je lastnik tretjine nepremičnine z vilo, ki leži na 850 kvadratnih metrih v osrčju Rožne doline. V vili so štiri stanovanja, dve manjši in dve večji, a katastrski vpis ni urejen. Je pa iz zemljiške knjige mogoče razbrati, da je Štrajn do lastništva dragocenega stanovanja na elitni lokaciji prišel prek darilne pogodbe. Leta 2013 mu ga je podarila zakonska partnerica.

The post Darko Štrajn, drugi ustanovitelj z davkoplačevalskimi milijoni podprtega zasebnega zavoda, ima na proteste iz elitne Rožne doline za sprehod hoje appeared first on skandal24.si.

Poslovno sodelovanje razpitega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca z Evropskim centrom za reševanje sporov (angleško ime European Centre for Dispute Resolution in kratica ECDR) v lasti propadle političarke Katarine Kresal, ki je bila v vladi, njena stranka pa je obladovala pravosodje, ko je Sekolec postal arbiter, povezave pa so podrobneje opisane na povezavi, dobiva nove škandalozne razsežnosti, ob katerih se naši viri sprašujejo, koga prek posla, ki ga razkrivamo, Hrvatje v resnici plačujejo.

Dejstvo je, da je škandal z dogovarjanjem s Simono Drenik, v času Karla Erjavca vodjo arbitražne projektne enote na zunanjem ministrstvu, po navadnih nezaščitenih telefonskih linijah, ki je v tem tednu začel dobivati epilog, slovenskim interesom pri določanju meje, predvsem pa mednarodnemu ugledu Slovenije, zelo škodil.

Podjetje ECDR danes poslovno (spet) sodeluje z Mercatorjem, ki ga je leta 2014 kupilo hrvaško podjetje Agrokor, takrat v lasti razvpitega podjetnika Ivice Todorića. Po Todorićevem zlomu pa je svojega pooblaščenca leta 2017 v podjetje Agrokor postavila hrvaška vlada, v Mercator pa slovenska vlada. O poslovnem sodelovanju se lahko prepričamo na spletni strani Mercatorja, kjer potrošnike v primeru potrošniških sporov celo napotujejo na center, s katerim poslovno sodeluje razvpiti arbiter Sekolec, o čemer priča tudi posnetek strani v nadaljevanju.

A sodelovanje omenjenih podjetij je polno nenavadnih preobratov, zato v nadaljevanju kronološko nizamo prepletanje kariere Sekolca in Kresalove, ki se končajo v skupnem sodelovanju in zgoraj omenjenim sodelovanjem z največjim slovenskim podjetjem v hrvaški lasti.

2011 – Vlada Boruta Pahorja, v kateri so stranke SD, Zares, LDS in DeSUS poda pozitivno mnenje k imenovanju Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra. Izvoli ga 54 poslancev na tajnem glasovanju v parlamentu 23. septembra 2011. Glas proti pred odločanjem napove le poslanska skupina stranke SDS, takrat poroča Slovenska tiskovna agencija.

2012 – Katarina Kresal ustanovi Evropski center za reševanje sporov (ECDR).

2013 – Finance v članku z naslovom V Mercatorju odslovili Kresalovo in Zalarja poročajo, da je takrat še slovenski državni Mercator ob stroškovnih rezih prekinil poslovno sodelovanje z Evropskim centrom za reševanje sporov (ECDR).

2014 – Hrvaški Agrokor podpiše pogodbo za nakup Mercatorja.

2015 – Hrvaški Večernji list objavi posnetek dogovarjanja med slovenskim arbitrom Sekolcem in agentko Drenikovo. Po objavi nedovoljene komunikacije izbruhne škandal, najprej odstopi Sekolec, potem še Drenikova. Hrvaška sporoči, da bodo iz arbitraže izstopili.

2016 – Predstavnik policije naj bi po poročanju RTV Slovenija na seji parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb (Knovs) opozoril, da je Sekolec izginil. Kar je ta z javljanjem novinarjem javne RTV zavrnil, češ, da naj bi bil na Dunaju.

2019 – Sekolec je maja na zaslianju pred parlamentrano Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih in služb (Knovs) priznal, da je Drenikovo klical on, na svojo pobudo, in to, kot je poročal portal Nova24tv, “parkrat”. Pred zaslišanjem je portal Svet24 poročal, da je Sekolec napovedal, da ne namerava ničesar komentirati, ne pred poslanci ne pred mediji, ker to po njegovi oceni »ni v interesu nikogar«. Po zaslišanju pa so pri portalu Reporter pisali, kako je Sekolec na zaslišanje prišel uro prej, ob odhodu pa pobegnil in tako razkril tajni hodnik v državnem zboru.

Danes je Jernej Sekolec v strokovnem svetu za pravna vprašanja Evropskega centra za reševanje sporov (ECDR), s katerim poslovno (ponovno) sodeluje največje slovensko podjetje, ki je v hrvaški lasti, v upravi Mercatorja pa sedi pooblaščenec slovenske vlade. Kdaj se je po prekinitvi pogodbe leta 2013 poslovno sodelovanje ponovno vzpostavilo, iz objavljenih podatkov ni razvidno.

The post Eksluzivno razkrivamo! Največje slovensko podjetje v hrvaški lasti posluje z družbo, za katero dela arbiter Sekolec appeared first on skandal24.si.

Miro Cerar, predsednik vlade v odstopu, je septembra 2014 sedel za krmilo vlade. Že na ustanovnem kongresu stranke nekaj mesecev prej je v prvi vrsti sedel Mitja Sojer, drži se ga vzdevek Frizer, ki ga je pospremil tudi na zmagovalni oder na večer volilne zmage, in v kuluarjih kmalu zaslovel kot eden najbolj vplivnih kadrovnikov Cerarjeve vladavine.

Mitja Sojer v vladi Mira Cerarja ni skrbel le za interese drugih, poskrbel je tudi zase. Sojer je polovični lastnik družbe Zvezdica, drugo polovico ima v lasti njegov brat Damjan, ki slovi predvsem po slaščičarni na Kongresnem trgu, kjer v torticah po štiri evre in več uživajo upokojenci s privilegiranimi pokojninami, med katerimi je gotovo najbolj razvpit Milan Kučan, ki mu pri Cerarjevem frizerju v prvem nadstropju tudi urejajo pričesko.

Mitja Sojer (drugi z desne) je v času vlade Mira Cerarja veljal za najbolj vplivnega kadrovnika. Skrbel pa ni samo za druge, ampak tudi zase; pri državni Abanki si je namreč uredil milijonsko posojilo.

Najprej dokapitalizacija, potem posojilo

Javno dostopne evidence razkrivajo, da si je Sojer v času vlade Mira Cerarja pri državni Abanki uredil kredit za nakup poslovnih prostorov na luksuzni lokaciji v centru Ljubljane. Abanka je državna banka, ki je bila z denarjem davkoplačevalcev dokapitalizirana le nekaj mesecev prej: leta 2013 jo je vlada Alenke Bratušek dokapitalizirala s 348 milijoni evrov, nato pa je leto pozneje še od vlada Mira Cerarja prejela 243 milijonov evrov državnih poroštev. Poznavalci opozarjajo, da je šlo vse za reševanje nasedlih naložb. Pri tem pa tako Bratuškova kot Cerar kandidirata s tezo, da se državnih bank ne prodaja kar tako. Kot pravi slogan NLB: »Vem zakaj.«

Hipoteke, ki jih je vpisoval na luksuzno nepremičnino, razkrivajo, da je od državne banke, ki so jo državljani le leto prej dokapitalizirali, Sojerjevo podjetje leta 2015 dobilo neverjetnih 2,3 milijona evrov kredita za nakup luksuzne nepremičnine na luksuzni lokaciji. Celotni prihodki Zvezdice so bili v letu 2015 3,7 milijona evrov, ustvarili so 51 tisoč evrov plusa.

Očitno to ni zadostovalo – leto pozneje je Zvezdica vpisala še 100 tisoč evrov hipoteke in potem leta 2017 še 200 tisoč evrov.

Starim »banksterjem« je pod Cerarjem cvetelo

Bančni poznavalci ocenjujejo, da je lahko Cerarjev frizer do tako visokega zneska prišel zato, ker ima status prvorazrednega klienta. Ob tem ne gre pozabiti, da so pod Cerarjevo vlado »banksterje« iz NLB imenovali na nekatere ključne pozicije. Nekdanji član uprave Factor banke Anton Žunič, denimo, je postal celo član Cerarjevega kabineta.

Šefa Abanke Jožeta Leniča so leta 2014 zaslišali parlamentarni preiskovalci, ki so preiskovali bančne zlorabe.

Hkrati pa se taista vlada Mira Cerarja upira izpolnitvi zavez za prodajo NLB in je bila pripravljena, da ne bi bilo treba prodati bank in bi lahko ohranili stare prakse, plačati visoke kazni. Iz žepa davkoplačevalcev, seveda.

Brata Sojer sta sicer imela na naslovu na Kongresnem trgu od leta 2010 registrirano družbo T3M Nepremičnine, registrirano za oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin. Po treh letih sta jo zaprla.

Kdo sedi v upravi Abanke?

Predsednik uprave Abanke je bivši poslanec stranke LDS, Jože Lenič. V LDS, in to podpredsednica stranke, je bila tudi Cerarjeva mati Zdenka Cerar, ki se je v zgodovino vpisala kot generalna državna tožilka, ki je menila, da »ni vsaka velika svinjarija kaznivo dejanje«. Lenič je bil v času LDS tudi tesen sodelavec Gregorja Golobiča in Antona Ropa. Vodil je Kapitalsko družbo, nato pa so ga leta 2004, tik pred volitvami, imenovali za šefa Zavarovalnice Triglav – nadomestil je razvpito Nado Klemenčič. Člana uprave sta Matej Golob Matzele, ki se ga drži imidž človeka Boruta Jamnika, in Matevž Slapničar.

The post VLADAVINA MIRA CERARJA: Cerarjev frizer med letoma 2015 in 2017 pri državni banki prišel do 2,6 milijona appeared first on skandal24.si.

»Vem zakaj.« Slogan državne NLB, ki je zaradi pomanjkanja vejice duhove v javnosti buril veliko bolj kot nezadovoljstvo z elitami, ki z bankami v državni lasti upravljajo. V petek je Siol poročal, da je Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, ki jo vodi nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, postala pomembna lastnica Hranilnice Lon. Da boste vedeli, zakaj si posamezne strukture ne želijo prodaje bank v državni lasti, bomo pokazali na primeru Hranilnice Lon s pomočjo javno dostopnih podatkov in zapisali nekaj dejstev. 

Katarina Kresal

Katarina Kresal, Zdenka Cerar in Miro Senica

46-odstotna lastnica Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki je nekdanja predsednica stranke LDS Katarina Kresal, v javnosti sicer predstavljena kot zasebna partnerica Mira Senice, ki je sicer do grla zaposlen z lastnimi kazenskimi postopki. Njegovo premoženje je zaradi zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi v višini 542.000 evrov zavarovalo sodišče. Ima prepoved odtujitve lastniškega deleža v odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki.

Miro Cerar

Miro Cerar

Da je bil današnji predsednik vlade pod znamko stranke SMC Miro Cerar včasih pogodbeni sodelavec Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, je bilo razkrito že pred leti. Mati Mira Cerarja je bila podpredsednica stranke LDS, pravosodna ministrica in generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ki je z izjavo, da »vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje«, pustila neizbrisen pečat.

Abanka

Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki je od državne Abanke, ki ji je vlada Mira Cerarja leta 2014 odobrila 243 milijonov evrov državnih poroštev (še prej pa jo je vlada Alenke Bratušek leta 2013 dokapitalizirala s 348 milijoni evrov), leta 2016 dobila 2,7 milijona evrov kredita. Zavarovala ga je s hipoteko na nepremičnino na Barjanski cesti 3, kjer je sedež podjetja.

Že leta 2015 je prvo, 2,3 milijona evrov težko posojilo Abanke v državni lasti, dobil tudi eden najbolj vplivnih sodelavcev predsednika vlade Mira Cerarja, Mitja Sojer. Več o tej sramoti Mira Cerarja preberite tukaj.

Jože Lenič

Tako je France Arhar (današnji svetovalec predsednika repulike Boruta Pahorja, pod katerim se je v NLB dogajalo milijardno pranje iranskega denarja, sam pa pravi, da poročil Sovinih obveščevalcev ni bral), leta 2011 kot predsednik uprave Unicredit Bank France Arhar v Portorožu sedel s predsedniki uprav NLB Božom Jašovičem, takrat še državne NKBM Matjažem Kovačičem in Abanke Jožetom Leničem. Danes je na položaju le še Lenič.

Nekdanji poslanec propadle stranke LDS, katere podpredsednica je bila v času, ko ji je predsedovala Katarina Kresal, mati Mira Cerarja Zdenka Cerar, je predsednik uprave Abanke. Leta 2004 so ga, tik pred volitvami, imenovali na čelo državne Zavarovalnice Triglav. Veljal je za tesnega sodelavca zadnjega LDS-ovega predsednika vlade Antona Ropa in Gregorja Golobiča, ki se je kot predsednik stranke Zares pred volitvami 2008 s Katarino Kresal povezal, nato pa sta skupaj stopila v vladno koalicijo.

Hranilnica Lon

Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki je leta 2017 od Hranilnice Lon prejela posojilo, ki ga je zavarovala s hipoteko na stavbi, kjer ima sedež. In že 2,7-milijonsko hipoteko državne Abanke. V petek je odjeknila informacija, da je Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki vplačala za dva milijona evrov novih delnic druge najmanjše bančne ustanove pri nas. Iz pisarne, ki je zadolžena tako pri Abanki kot tudi pri Hranilnici Lon, so na Siolu spustili informacijo, da so delnice kupili v imenu tretje osebe.

Slovenska policija

Katarina Kresal in Janko Goršek

Katarina Kresal je za generalnega direktorja Generalne policijske uprave imenovala Janka Gorška. Parlamentarni preiskovalci so po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, ugotovili, da je pri pranju iranske milijarde v državni NLB policija pod taktirko Janka Gorška opustila večino dolžnih ravnanj. Parlamentarna večina, s katero je upravljal Miro Cerar, je poskrbela, da je ta del poročila dobil oznako »tajno«.

Globoka država

Po vseh zgoraj opisanih posojilih je Katarini Kesal (oziroma odvetniški pisarni v njeni lasti, kjer je kot pogodbeni sodelavec včasih delal tudi Miro Cerar, ki je vodil vlado, ko je dala milijonsko poroštvo Abanki v državni lasti, ta pa je dve leti pozneje odobrila skoraj trimilijonsko posojilo odvetniški pisarni v lasti Kresalove) samo šest dni po vseh teh silnih finančnih injekcijah zmanjkalo denarja, da bi poravnala davek na dodano vrednost (DDV). Nekdanja predsednica stranke LDS in notranja ministrica je dobila hipoteko davčne uprave na nepremičnino, na kateri sta že državna Abanka in Hranilnica Lon, ki jo zdaj pisarna Kresalove kupuje. Analitik, ki smo mu takrat pokazali odlog plačila obveznosti državi, ki si ga je priborila Kresalova, je takrat z začudenjem prebiral dokumente in ocenil: »Mali podjetnik pa ne plača prispevkov v roku in čez par dni ne more več k zdravniku, ker njegova kartica ni več veljavna. Večina podjetij dobi kar izvršbe, ne odloga.« Zaradi dogovora o odlogu je nad vodo ostalo poslovanje odvetniške pisarne, bilance so ostale čiste, je še povedal naš analitik.

Nasprotovanje točno določenih političnih elit, da bi privatizirali državna podjetja, posebej banke, so sedaj videti v povsem drugi luči, mar ne? In vsakdo lahko reče: »Vem, zakaj.«

The post Nasprotniki privatizacije državnih bank živijo slogan NLB »vem zakaj« appeared first on skandal24.si.

Na Slovenske železnice oziroma v njihovo podjetje Potniški promet bo odslej v službo hodil Rok Kunej. Ne zveni znano? Rok Kunej je novi politični obraz, po državnozborskih volitvah 2014 je z zmago Mira Cerarja in stranke SMC postal tiskovni predstavnik poslanske skupine.

“Novi politični obraz”, Rok Kunej, na Slovenske železnice

Medtem ko stranka SMC razpada pred očmi volivcev, njeni člani mrzlično že mesece iščejo službe pri državnih jaslih. Kuneju je po naših informacijah službo pri državnih železnicah uredil eden najtesnejših strankarskih sodelavcev Cerarja, ki je imel v času vladavine SMC v rokah vajeti precejšnjega dela državnega gospodarstva, Aleksandar Kešeljević. Sicer pa poskuša SMC, ki se je v zgodovino vpisala kot stranka, ki jo vodi doktor prava in je goljufala ter zlorabila položaj pri referendumu o drugem tiru, po naših informacijah na Slovenske železnice spraviti vsaj štiri svoje »nove obraze «. Poleg več deset razpisov na ministrstvih, kjer naj bi zgolj opravljali tekoče posle, zdaj pa na polno kadrujejo ministri vseh treh strank razpadle vlade, torej tudi DeSUS in SMC, so najbolj zaželene državne službe še v infrastrukturi, poleg SŽ še družba 2 TDK, kamor je infrastrukturni minister Peter Gašperšič že namestil Natalijo Pelko, bivšo ženo Cerarjevega komunikacijskega guruja Stojana Pelka. V energetiko so že sredi mandata na Holding slovenskih elektrarn z generalnega sekretariata pospravili moža sumljivega slovesa Jako Slokana. V gospodarstvu je menda nezaposljiva več kot polovica poslanske skupine SMC, strokovni sodelavci, ki so prišli iz LDS in Pozitivne Slovenije, pa menda računajo, da jih bodo vzeli novi »novi obrazi« letošnjih volitev.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post ŠKANDALOZNO KADROVANJE: Cerarjeva SMC razpada, novi obrazi bežijo v državna podjetja appeared first on skandal24.si.

Najbolj razvpito Slovenko v pionirski uniformi, ki je čepico z rdečo zvezdo nosila kot predsednica ljubljanskega okrožnega sodišča, Vesno Pavlič Pivk, in direktorja Državne volilne komisije (DVK) Dušana Vučka smo drugo aprilsko sredo skupaj opazili na sončni strani lokala v središču prestolnice. 

Pavlič Pivkova, ki jo je za predsednico sodišča leta 2004 postavila pravosodna ministrica stranke LDS Zdenka Cerar, mati odstopljenega predsednika vlade Mira Cerarja (SMC), je danes menda na udobnem položaju pri pravosodnem ministru Goranu Klemečiču; viri z ministrstva vedo povedati, da gre delovno mesto, ki ljubiteljici pionirskih oblek omogoča veliko odsotnosti in kofetkanja po okoliških lokalih.

Zanimalo nas je, kakšna je vloga Pavlič Pivkove pri organizaciji volitev, čez slab mesec bodo parlamentarne, jeseni pa še lokalne. Nekdanji policist Vučko, ki je leta 2000 postal poslanec stranke LDS, v času razvpite predsednice LDS in notranje ministrice Katarine Kresal (Klemenčič je bil njen državni sekretar) pa generalni direktor direktorata za upravne in notranje zadeve, trdi, da je šlo za bežno srečanje: »Go. Vesno Pavlič Pivk sem naključno srečal (ob približno 12:35) na poti s sedeža DVK na sejo Državnega sveta RS, na katero sem bil povabljen kot direktor službe DVK (seja je bila sklicana za 13. uro). Ob naključnem srečanju sem se ustavil in jo pozdravil kot bivšo sošolko s študija na Pravni fakluteti v Ljubljani ter prisedel za slabih pet minut. « Kakršno koli vlogo Pavlič Pivkove pri organizaciji volitev Vučko zanika. Se je pa v pojasnilu ob svoji sošolki nekoliko nenavadno izrazil v zadnjih besedah, saj je zapisal: »Predvidevam pa, da ima volilno pravico.«

Najbolj razvpita Slovenka v pionirski uniformi – Vesna Pavlič Pivk.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post PREDVOLILNA VROČICA: Direktor volilne komisije s Klemenčičevo pionirko appeared first on skandal24.si.

Javno dostopni podatki razkrivajo, da se v Sloveniji dogaja pravi razcvet iranskega kapitala. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so bila v Sloveniji odprta štiri podjetja, ki so ustanovljena z iranskim kapitalom. V letu 2017 je iranski kapital v Sloveniji odprl 14 podjetij, kar pet jih je na istem naslovu, kot je razvidno iz tabele, ki na naslednjih straneh prinaša natančne podatke, kje v Sloveniji rastejo iranska podjetja, kdo so ustanovitelji, kdo lastniki in kdo zastopniki teh podjetij.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odkrila, da je bila v največji slovenski državni banki v času vladavine Boruta Pahorja (SD) v koaliciji z »novo stranko « Zares Gregorja Golobiča, LDS s Katarino Kresal kot novim obrazom in stranko Karla Erjavca DeSUS oprana več kot milijarda iranskega denarja, končuje z delom. Zdaj je že jasno, da je denar večinoma prihajal iz Export Development Bank of Iran, za katero so na mednarodnem trgu veljali omejevalni ukrepi zaradi domnev, da je bila banka povezana z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja, povezana naj bi bila tudi s plačili, povezanimi z orožjem za množično uničevanje, hkrati pa naj bi bila tista, ki zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti v okviru iranskega obrambnega ministrstva.

Pet iranskih podjetij Pod hribom

Tudi pri podjetjih, ki jih Iranci danes ustanavljajo v Sloveniji, najdemo povezavo z državno NLB. Kar pet iranskih podjetij ima sedež na naslovu Pod hribom 55 pod ljubljanskim Rožnikom na obrobju stanovanjske soseske Šiška. Zemljiška knjiga razkriva, da je lastnik nepremičnine na naslovu Pod hribom 55 podjetje Energoplan, znano po projektu gradnje (nikoli dokončanih) Stožic, kjer so z Mestno občino Ljubljana (MOL) sodelovali v okviru javno-zasebnega partnerstva in končali v prisilni poravnavi, kot je pred dnevi pred prej omenjeno preiskovalno komisijo o bankah dejal nekdanji direktor Energoplana Zlatko Sraka.

Pod hribom 55

Nepremičnina na naslovu Pod hribom 55 ima pestro zgodovino, priča zemljiška knjiga. 3. marca 2010 je bila obremenjena z desetimi milijoni evrov hipoteke. Na nepremičnino jo je vpisala NLB. Okrajno sodišče v Ljubljani je decembra 2013 dovolilo zaznambo izvršbe v skupni vrednosti več kot 11,5 milijona evrov s pripadki. Novembra 2016 je bila pri hipoteki zabeležena sprememba, in sicer izbris 11,5-milijonske izvršbe. 3. marca 2011 je bila na naslovu Pod hribom 55 vpisana hipoteka NKBM v višini treh milijonov evrov. Še vedno sta vpisani tudi hipoteki, težki 144 tisoč evrov, Deželne banke Slovenije, in 18 tisočakov celjskega podjetja za najem in prodajo kontejnerjev A1 Containter, od marca 2015 pa je vpisana še hipoteka za zavarovanje terjatve družbe Iskra Impuls iz Kranja. Zanimivo je, da ima le 200 metrov od naslova Pod Hribom 55 sedež podjetje Riko, ki ga vodi Janez Škrabec, član upravnega odbora Foruma 21 (predsednik katerega je še vedno Milan Kučan). Škrabec je Pahorju, ki je bil v času iranskega pranja denarja v NLB predsednik vlade – pred poslanskimi preiskovalci pa je dejal, da je bil problem meje s Hrvaško zanj tako pereč, da Sovinih poročil z opozorili na sume pranja iranskega denarja za potrebe financiranja mednarodnega terorizma pač niti ni prebral –, pomagal v kampanji za lanske predsedniške volitve, ko mu je na domačiji v Hrovači organiziral predvolilno srečanje. Poročilo o financiranju lanskoletnih kampanj predsedniških kandidatov je razkrilo tudi, da je Škrabec Pahorjevo predvolilno kampanjo tudi finančno podprl. Škrabec je sicer odkrit podpornik sodelovanja z Iranom, oktobra 2016 pa je v medijih celo napadel zadržanost bank, da bi posojale denar za njegove iranske posle. In če Riko ni mogel v Iran, je pač Iran prišel v Ljubljano.

Na hišni številki Pod hribom 55 od lani deluje pet iranskih podjetij. Le 200 metrov stran je sedež Škrabčevega Rika.

Dve slovenski imeni povezujeta številne

Vseh pet iranskih podjetij, ki delujejo na naslovu Pod hribom 55, je bilo ustanovljenih julija in avgusta lani. Čeprav gre za precej različne dejavnosti (dve sta registrirani za posredništvo pri prodaji živil, pijač in tobačnih izdelkov, po eno pa s proizvodnjo pip in ventilov, trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami ter materiali, peta pa je turistična agencija), vse povezuje tudi eno slovensko ime. Pri vseh se, večinoma za krajše obdobje, kot zastopnik pojavlja Pavel Furlan. Poleg Furlana se pri treh iranskih podjetjih v Sloveniji pojavlja tudi ime Andreja Hočevar. V vseh treh primerih gre za letos ustanovljena podjetja, Hočevarjeva pa nastopa kot direktorica. Tretje ime, ki se pojavi pri štirih lani ali letos v Sloveniji ustanovljenih podjetjih, pa je Dieter Christian Rischawy. Tudi on v podjetjih nastopa kot direktor.

Iransko davčno svetovanje

In s čim se Iranci ukvarjajo v Sloveniji v komaj ustanovljenih podjetjih oziroma s čim se nameravajo ukvarjati? S perzijskimi preprogami le redki. Z eno od trgovin na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, je po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar sodelovalo tudi ustavno sodišče, ki je za tisoč evrov opravilo nakup pri družbi Pars Caspic, ki deluje na Gornjem trgu 12 v Ljubljani. Decembra 2016 so pri njih očitno kupili perzijsko preprogo. Sicer pa se Iranci v Sloveniji ukvarjajo s posredništvom v prometu z nepremičninami, oddajanjem in obratovanjem lastnih in najetih nepremičnin, letos so odprli zobozdravstveno in zdravstveno dejavnost ter trgovanje s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi potrebščinami ter materiali. Najbolj nenavadno, vsaj če še velja, da je treba za izvajanje dejavnosti poznati slovensko zakonodajo, pa je brez dvoma podjetje Hesta s Slovenske ceste v Ljubljani, ustanovljeno novembra lani. Dejavnosti, ki so jih registrirali, so računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje.

(iz tiskane izdaje Škandal24)

The post EKSKLUZIVNO RAZKRITJE: Islamski kapital preplavlja Slovenijo appeared first on skandal24.si.

Najbolj znani slovenski brezdomec Darko Kuzmič je praznike že četrto leto zapored praznoval v podrtiji, kamor se je zatekel, ko mu je država nečloveško porušila hišo in ga tik pred zimo pustila dobesedno na cesti.

Leseno hišico v Bohinju so mu podrli prav na njegov 60. rojstni dan. Lanske praznike je preživel v zapuščeni osnovni šoli na Gorjušah pod Pokljuko. Čeprav je ob našem obisku skušal vsaj dnevno sobo ogreti, so ostali prostori ostali ledeno mrzli. Ker je zima, je bilo na oknih kopalnice videti celo led. Na stopnišču se je temperatura gibala blizu ničle. Darko Kuzmič, ki je po rodu Prekmurec, je v Bohinj prišel leta 1983. Najprej je na Gorenjskem delal v Alplesu v Železnikih, potem pa je prevzel vodenje delovne brigade ob jezeru, kjer so obnavljali mladinski dom. V bohinjske konce so ga za na videz sanjsko službo in bajno plačo zvabili funkcionarji iz nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bila predhodnica zloglasne LDS. Voditelji, ki so bili lahko stari največ 28 let, so morali biti tudi člani Zveze komunistov Jugoslavije.

Brez strehe nad glavo je ostal na svoj 60. rojstni dan.

Postal je upravnik doma
Kuzmiču je bila namenjena vloga upravnika mladinskega doma, leta 1984 pa so mu dodelili tudi skromno stanovanje v eni izmed enajstih hišk, ki so na tem območju stale že pred letom 1967, ko je bil sprejet prvi zakon o Triglavskem narodnem parku. To je pomenilo, da ni šlo za črno gradnjo, graditelji so takrat namreč priskrbeli vso ustrezno dokumentacijo. Kuzmič je v hiški lahko bival brez plačevanja najemnine, lahko jo je tudi obnavljal. Vanjo je veliko vlagal, saj je bila pred tem v popolnem razsulu. Uredil jo je v spodobno domovanje, v Bohinj se je preselila celotna njegova družina. Kuzmič je želel hišico odkupiti že leta 1987, ker jo je želel preurediti, a mu na Upravni enoti v Radovljici tega niso dovolili, češ da gre za državno lastnino, dovolili pa so mu obnovo, za kar ima pisne dokaze. Po osamosvojitvi sta dom in celotno zemljišče postala državna last, hotel je propadel in leta 1994 zaprl svoja vrata. Kuzmič je sicer leto dni poprej še enkrat poskusil odkupiti hišico, v katero je vlagal že 10 let, vendar od lastnika nikoli ni dobil odgovora.
Janez Kompare, zadnji direktor pred zaprtjem, je s Kuzmičem le nekaj dni pred tem podpisal izjavo o najemni pogodbi, po kateri je naš sogovornik lahko ostal v hišici.
A ko so gospodje zaprli vrata mladinskega centra in se odpeljali z limuzinami, ga nihče nikoli več ni obiskal. Vsi računi so izginili. Vmes, ko je lastništvo mladinskega centra prek sodišč kar sedem let prehajalo na državo, je prenovljeni objekt zaživel kot Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Kuzmič, ki je postal brezposeln, se je preživljal z različnimi sezonskimi deli, da je lahko še naprej vlagal v svoj edini dom.

Usodna prva poštna pošiljka
Njegovo življenje pa se je povsem obrnilo na glavo, ko ga je ob koncu leta 2008 v poštnem nabiralniku pričakala modra kuverta z obvestilom s sodišča.
Tožeča stranka, Ministrstvo za šolstvo in šport, je v imenu CŠOD zahtevalo takojšnjo izselitev iz hiške, ker naj bi bila državna last. Zanimivo, drugo ministrstvo, za okolje in prostor, pa je od našega sogovornika terjalo, da hišico podre in vzpostavi prvotno stanje. Vrednost hišice je bila ocenjena na 70 tisoč evrov, Kuzmič se je pritožil, po petih letih pravdanja pa je Inšpektorat RS napovedal rušenje hišice za 5. november 2013.
Inšpektorja sta v spremstvu policije na kraj rušenja prišla okoli 9. ure, tam so jih pričakali domačini in Kuzmičevi prijatelji. Ker so iz Ljubljane v Bohinj poslali 50 policistov, ki so obkolili hišo, niso mogli storiti nič.

Župan Franc Kramar mu je želel pomagati, a so mu zato grozili.

“Mojim občanom, okoli 30 ljudi je bilo, ni uspelo preprečiti začetka rušenja. Inšpektorja sem tudi sam želel prepričati, naj odneha, klical sem v Ljubljano, a so mi grozili, da nimam pooblastil, da se vmešavam in da bodo v nasprotnem primeru proti meni sprožili pravna sredstva,” pa se vsega skupaj spominja bohinjski župan Franc Kramar, ki trdi, da bi morali Kuzmiču najprej zagotoviti streho nad glavo, nadomestno bivališče, a so ga dobesedno vrgli na cesto in se odpeljali v Ljubljano.
Kramar mu je bil zato primoran najti začasen dom v občinskih prostorih na Gorjušah, kjer so pogoji za bivanje pozimi dejansko nemogoči.
Samo nekaj dni kasneje je tedanji okoljski minister Samo Omrzel sprejel moratorij in ustavil rušenje črnih gradenj več politikom iz prejšnjega režima. Kuzmič se še danes sprašuje, ali je bil žrtvovan zato, da je imela vlada razlog, da je sprejela moratorij in ustavila rušenje na tisoče črnih gradenj bogatih Slovencev.

The post IZ TISKANE IZDAJE: Že štiri leta živi v ledeni podrtiji appeared first on skandal24.si.