Razkrivamo škandal v državnem zavodu SIQ Ljubljana, s polnim imenom Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana, ki ga vodi Igor Likar, v svetu zavoda pa sedi med drugimi tudi šefica zveze potrošnikov Breda Kutin. Za Likarja in svet zavoda ni krize, razkriva pismo, v katerem k razumu ob zapisniku 49. seje Sveta SIQ poziva Matija Šešok, direktor operacij v družbi Iskra. Objavljamo ga v celoti.

Poslovne evidence pokažejo, da so ustanovitelji SIQ Ljubljana Republika Slovenija, GZS, Iskra, d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Gorenje d.o.o. in DSU d.o.o..

Vir: Gvin.

Spletna stran SIQ Ljubljana pa razkriva, da sploh še niso v letu 2020.

Vir: https://www.siq.si/categories/porocilo-siq/

The post Za državni zavod ni krize: Breda Kutin z druščino direktorju zavoda na 120.000 EUR letne plače še 30% dodatek appeared first on skandal24.si.

Po informacijah naših virov od nastopa krize, ki se kaže po izbruhu epidemije koronavirusa, predstavnikom različnih stanovskih organizacij in države nenehno brnijo telefoni, na drugi stani pa predstavniki poslovnih bank, ki pritiskajo, naj država za čas krize nase prevzame poroštvo za posojila, ki bodo dana v tem času. Kar v praksi pomeni, da banke želijo, naj državljani, ki vplačujejo v proračun, prevzamejo poroštva za poslovne banke oziroma naj na tak način pomagajo njihovim upravam.

Lastnica NLB je tudi Republika Slovenija. Vir: Gvin.

Po informacijah naših virov je med bankami, ki si želijo poroštva dražve, tudi NLB, ki so jo slovenski davkoplačevalci v preteklosti že večkrat dokapitalizirali, pomoč pa se šteje v milijardah evrov. Država je danes še vedno njena 25-odstotna lastnica. Slovenska tiskovna agencija (STA) je konec letošnjega februarja, natančneje 27. februarja, ko je bil na čelu vlade premier Marjan Šarec v odstopu, zapisala: “Vodstvo NLB je pogodbo o nakupu nekaj več kot 83-odstotnega deleža Komercijalne banke s srbsko vlado podpisalo v sredo, kupnina za omenjeni delež pa dosega 387 milijonov evrov.” Strokovnjaki, ki še ne želijo biti imenovani, so nas opozorili, da gre v tem trenutku za popolnoma neprmieren nakup, saj ocenjujejo, da bo po koncu gospodarske krize, ki pretresa svet, Credy banka vredna nekajkrat manj, kot je cena, po kateri jo danes kupuje banka NLB, katere solastnica je država, če ne celo nič. Pri tem opozarjajo na nakup srbske Credy banke v času pretekle krize. Po nakupu srbske banke leta 2009 je namreč takrat povsem državna NLB potrebovala izdatno pomoč državljanov.

Zato smo zjutraj pri upravi NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, iskali pojasnila, ali so glede na škodo, ki bi lahko nastala slovenskim davkoplačevalcem od investicije že odstopili in po neuradnih informacijah o željah po državnem poroštvu. Vprašanja objavljamo v celoti:

– Prosimo za natančne podatke, ali je glede na nove razmere uprava NLB pod vodstvom gospoda Brodnjaka že ustavila nakup Komercijalne banke v Srbiji, glede na škodo, ki bi lahko nastala? Stokovnjaki opozarjajo, da bo zaradi nastale krize investicija, katere kupnina je po podatkih banke iz konca februarja letos težka 387 milijonov evrov, predvidoma vredna veliko manj ali celo nič?

– Gospoda Brodnjaka in člane uprave NLB sprašujemo, kako odgovarjajo na očitke strokovnjakov, ki še ne želijo biti imenovani, da gre v času trenutne krize za še bolj škodljivo zadevo, kot je bil leta 2009 nakup Credy banke v Srbiji?

– Ali se gospoda Brodnjak in člani uprave čutijo osebno odgovorne za ta nakup?

– Ali se zdi gospodu Brodnjaku in članom uprave korektno, da ponovno zahtevajo poroštvo države oziroma državljanov, ki so v krizi najbolj prizadeti, hkrati pa več sto milijonov evrov namenjajo za nakup banke, ki utegne biti po krizi vredna 0?

V pojasnilih, ki jih objavljamo v celoti, pa so pri NLB zapisali, da za čas tokratne krize ne zahtevajo “nobenega poroštva države za svoje poslovanje.”

Pojasnila NLB 26. 3. 2020.

Dan po objavi članka smo od Mojce Strojin, katere odgovore smo objavili v celoti, prejeli naslednji zapis, objavljamo ga v celoti.

The post Razkrivamo 387 milijonov evrov vredno bančno megaafero tik pred odhodom vlade Marjana Šarca v treh črkah: NLB appeared first on skandal24.si.

Cene nepremičnin v Ljubljani so v zadnjem obdobju pričele padati, kažejo statistični podatki, objavljeni na največjem nepremičninskem portalu nepremicnine.net. Podatki o gibanju cen nepremičnin na slovenskem trgu kažejo, da so julija cene stanovanj, glede na mesec prej, v Ljubljani padle za 0,05 odstotka, cene poslovnih prostorov pa za 0,07 odstotka.

Padec cen stanovanj so pri portalu zabeležili tudi v okolici Ljubljane, kjer so cene zdrsnile za 0,08 odstotka, medtem ko so cene poslovnih prostorov narasle za 0,07 odstotka.

Ko je v prvi polovici leta 2017 po krizi slovenski nepremičninski trg dosegel rekordno število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, je ekonomist Igor Masten dogajanje komentiral: “Nepremičninski trg trenutno v Sloveniji cveti zaradi poceni posojil in pričakovanja, da se bodo cene še naprej zviševale.” In opomnil, da je “opaziti klasične karakteristike nastajajočega balončka”. Čeprav rekordnim vrednostim pred krizo lani še nismo bili blizu, je takrat ocenil, da smo “trdno na poti, da bomo znova imeli opravka s pregretim trgom”.

Statistični urad (Surs) je v konec avgusta objavljenih podatkih zaznal tudi umiritev gospodarske rasti, ki je bila v drugem četrtletju najslabša v zadnjem letu in pol. Romana Korenič s Surs je ob predstavitvi rezultatov dejala: “Če primerjamo stopnje rasti BDP v drugem četrtletju z enakim lanskega leta, lahko vidimo, da je rast bolj umirjena. Eden od dejavnikov je vsekakor en delovni dan manj kot lani.” Spomnimo, gre za ukrep odhajajoče vlade Mira Cerarja in njegove stranke SMC, ki je s strankama SD, Desus podaljšala novoletne praznike tako, da je bil tudi 2. januar dela prost dan.

Zdaj vse te stranke skupaj z ekstremistično Levico stopajo v vlado Marjana Šarca, ki je z napovedjo višanja obdavčitev sprožila zaskrbljenost v gospodarskih krogih. Najodličnejši slovenski podjetniki, kot sta Igor Akrapovič in Ivo Boscarol, pa so zaradi tovrstnih napovedi pričeli na glas razmišljati o selitvi svojih uspešnih podjetij v tujino. Klub slovenskih podjetnikov, katerega člana sta, je zato sprožil peticijo za podjetno in uspešno Slovenijo, ki jo je do 11. septembra podpisalo že 1131 podjetij in 3912 državljanov. Podpišete jo lahko na povezavi.

The post Prvi znaki krize? V Ljubljani cene nepremičnin navzdol appeared first on skandal24.si.

Prvi teden decembra se v Ljubljani ni začel tradicionalno praznično, temveč so ga zaznamovala razkritja kriminalnih dejanj migrantov. Na dan je prišla informacija, da je 12 nezakonitih migrantov konec novembra divjalo po centru Ljubljane; slednje so policisti z nekaj truda komaj ustavili. Še bolj tragično bi se lahko končal napad eritrejskega moškega na 43-letnega moškega v ljubljanskih Savljah, saj ga je ta večkrat zabodel.

Medtem ko nekateri trdijo, da migrantske krize ni več in da vsi tisti, ki o njej govorijo, spodbujajo sovraštvo, pa poročila policistov kažejo ravno nasprotno. Na območju Ljubljane sta se v obdobju dveh dni zgodila dva incidenta, ki so ga povzročili nezakoniti migranti.

Slovenec je »švercal« Afganistance

Policisti s Policijske uprave Ljubljana so v torek, 28. novembra, okoli 22.40 obvestili Operativno-komunikacijski center PU Ljubljana, da na Litijski cesti v Ljubljani ustavljajo vozilo VW transporter s celjskimi registrskimi oznakami, ki ne upošteva zvočnih in svetlobnih znakov policistov in z vožnjo nadaljuje s pospešeno hitrostjo proti središču mesta. Policistom je pred križiščem Topniške in Linhartove ulice le uspelo zaustaviti vozilo. Pri kontroli in nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da je voznik državljan Slovenije, v vozilu pa je bilo še 12 oseb, od tega sedem odraslih in pet otrok, ki so državljani Afganistana.

Tujci so v nadaljevanju zaprosili za mednarodno zaščito in so bili po končanem postopku nameščeni v azilni dom. Slovenskemu državljanu pa so policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1C (Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države) odvzeli prostost in odredili pridržanje.

Foto: Šandal24

Krvavo je bilo v Savljah

S Policijske uprave Ljubljana so potrdili, da so bili v sredo, 29. novembra, nekaj pred 15. uro, obveščeni o poskusu uboja, v katerega je bil vpleten 24-letni Eritrejec. Po do zdaj znanih podatkih je na območju Savelj prišlo do spora med znancema, torej med migrantom in 43-letnikom, ki je prerasel v fizični obračun. Štiriindvajsetletnik je moškega večkrat zaporedoma poškodoval z ostrim predmetom, zaradi česar je bil poškodovani odpeljan na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Poškodovani po razpoložljivih podatkih policije naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Čeprav je osumljenec kraj dogodka zapustil, ga je policija kmalu po pobegu prijela in mu odvzela prostost. Kriminalisti so začeli preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa uboja, zoper osumljenca pa je bil po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku odrejen pripor.

The post IZ TISKANE IZDAJE: RES MIGRANTSKE KRIZE NI VEČ? Prvi resni incidenti z migranti v Sloveniji appeared first on skandal24.si.