Za besede predsednika Računskega sodišča RS Tomaža Vesela, ki jih je izrekel za obrambo svojega postanskega posla, ki mu ob plači prvega moža računskega sodišča v petih letih navrže še milijon evrov, ni nobenega dokaza. Tomaž Vesel je pred dnevi, ko je portal Siol razkril, da je ob plači javnega funkcionarja zasluži letno še 202 tisoč evrov pri Svetovni nogometni zvezi (Fifa) s sedežem v Švici trdil, da z njegovim postanskim poslom ob službi na računskem sodišču ni nič narobe, kar gre sicer sklepati po 16. členom Zakona o računskem sodišču (v okvirju zgoraj).

Vir: Siol.net.

Dejal je celo, da Komisija za preprečevanje korupcije ni imela pripomb in navajal, da naj bi s svojim postranskim poslom seznanil KPK, jih prosil za stališče in od komisije dobil tudi pisno mnenje, da, citiriamo Vesela “ne vidijo nobenega konflikta,” posnetek strani objavljamo desno. Kakršnega koli dokaza za svojo izjavo pa Vesel zaenkrat v javnosti še ni pokazal.

In v tem grmu (zaenkrat še) tiči zajec. Slišati je namreč, da na komisiji za preprečevanje korupcije že nekaj dni iščejo dokumente, o katerih je za portal Siol govoril Vesel – a brez uspeha.

Zato smo že v ponedeljek na KPK naslovili vprašanja, ki jih v celoti objavljamo v okvirju.

Maša Jesenšek, pri komisiji za preprečevanje korupcije zadolžena za odnose z javnostmi, je odgovorila “Spoštovani, odgovor vam posredujemo takoj, ko bo pripravljen.”

The post Neresnica? Za besede predsednika računskega sodišča, s katerimi Vesel utemeljuje svoj postrani prisluženi milijon evrov, ni dokaza appeared first on skandal24.si.

Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) Tanja Muha se je sestala s predstavniki družbe Huawei, nas je obvestil vir. Ki opozarja na direktoričin konflikt interesov.

Da je do stikov prišlo, je potrdila tudi Muha. Vprašanja, ki jih je prejala, in Muhina pojasnila v celoti objavljamo v rumenem okvirju.

Muha je torej potrdila, da se sestaja s predstavniki podjetja Huawei, a meni, da se le-ti z njo ne sestajajo, ker bi nanjo skušali vplivati. Na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o lobiranju med drugim beremo “Lobiranje imenujemo izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik, in pri tem to počne nejavno in v interesu neke interesne organizacije. Komisija je 5. 12. 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, ki prvič v Republiki Sloveniji urejajo minimalne pogoje za transparentnost in nadzor lobistične dejavnosti, vzpostavila register lobistov.” 

Zato smo se obrnili tudi na KPK.

The post Šefica Akosa sprejema predstavnike družbe Huawei in lobističnih stikov ne prijavlja appeared first on skandal24.si.

Po razkritju ddr. Roka Snežiča, kako je z navajanjem lažnih podatkov vidni funkcionar SD in nekdanji dekan Fakultete za družbene vede (FDV) dr. Rado Bohinc pri Javni agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), na čelu upravnega odbora katere je sedel do julija lani, dobil svoj kos 16-milijonske pogače, 300 tisoč evrov, danes iščemo odgovore vpletenih in institucij nazdora.

Vir: Facebook.

Tri vprašanja za dekanjo FDV

Spoštovana dekanja dr. Monika Kalin Golob,

po razkritju nepravilnosti v bibliografiji vašega zaposlenega dr. Bohinca (vir: https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/proracunski-denar-dali-kar-bivsemu-sefu-radu-bohincu-sd-in-to-na-podlagi-napacnih-podatkov-v-bibliografiji/) vas prosimo za odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kakšne ukrepe boste izvedli zoper vašega zaposlenega dr. Bohinca in urednico bibliografije, ki sta v bibliografijo vnesla poglavje enciklopedije kot “znanstveno monografijo” in to kar štirikrat (2008, 2014, 2017, 2017)? Nameravate uvesti disciplinski postopek?
2. Kakšno je vaše osebno mnenje? Je ravnanje dr. Bohinca, bibliotekarke in vodje OSICD etično sprejemljivo?
3. Kateri zaposleni na FDV so sedaj ali so v zadnjih štirih letih bili v telesih ARRS?

Vir: Facebook.

Pet vprašanj za Rada Bohinca

Spoštovani dr. Bohinc,

po razkritju nepravilnosti v vaši bibliografiji (vir: https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/proracunski-denar-dali-kar-bivsemu-sefu-radu-bohincu-sd-in-to-na-podlagi-napacnih-podatkov-v-bibliografiji/) vas prosimo za odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kdo je vpisal poglavje enciklopedije v vašo bibliografijo kot “znanstveno monografijo” v letih 2008, 2014, 2017, 2017?
2. Se vam zdi vaše ravnanje etično sprejemljivo in zakonito?
3. Ste že umaknili ali nameravate umakniti prijavo od razpisa ARRS?
4. Ste se po vložitvi prijave na razpis s kom od recenzentov ali od zaposlenih pri ARRS pogovarjali o vaši prijavi ali jim omenili, da ste oddali prijavo na razpis?
5. Ko ste bili predsednik Upravnega odbora ARRS, ste vedeli, da prihaja pri razpisih ARRS do lobiranj ali prilagajanj pri izborih recenzentov, da bi se nekim projektom škodilo ali dajalo prednost?  

Vir: ARRS

Šest vprašanj za direktorja ARRS

Spoštovani direktor ARRS dr. Zmazek,

po razkritju nepravilnosti v postopku in v bibliografiji dr. Bohinca (vir: https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/proracunski-denar-dali-kar-bivsemu-sefu-radu-bohincu-sd-in-to-na-podlagi-napacnih-podatkov-v-bibliografiji/) vas prosimo za odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kakšne ukrepe nameravate izvesti zaradi nepravilnosti? Ste že ali boste vlogo dr. Bohinca izločili z razpisa, razveljavili razpis, podali prijavo KPK ali drugim organom?
2. Kdo od zaposlenih pri ARRS in ostalih članov teles, ki so odločali o projektih dr. Bohinca, ga osebno pozna? Zakaj se niso izločili? Bi se morali izločiti? Kateri od teh so bili zaposleni ali povišani v času Bohinčevega mandata pri ARRS?
3. Boste ali ste morda že zamenjali vodjo OSICD, ki je verificiral poglavja enciklopedije kot “znanstvene monografije” v Bohinčevi bibliografiji in to kar štirikrat? Boste OSICD ohranili na FDV?
4. Koliko oseb je v telesih ARRS (strokovni paneli, znanstveni svet, ostala telesa) iz Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Nove univerze in koliko iz ostalih univerz in raziskovalnih organizacij? Koliko in kateri so iz FDV?
5. Iz zapisnikov, ki so jih prejeli prijavljeni na razpis, izhaja, da ste v zadnji fazi dodali med izbrane še 11 projektov. Kdo so nosilci teh 11 in zakaj ste jih v zadnji fazi dodali?
6. Kaj boste storili, da zaščititite integriteto ARRS, da preprečujete korupcijo in dosežete v telesih ARRS več pluralnosti?

Vsa pojasnila bomo, ko jih prejmemo, tudi objavili.

The post 300.000 evrov na podlagi laži: Kdo je sodeloval pri Bohinčevi prevari in kako bodo ukrepali, tudi policija in KPK appeared first on skandal24.si.

Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, sodeč po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, z državo nima povsem čistih računov, kar se tiče plačevanja obveznih dajatev od oddajanja stanovanja na Grablovičevi ulici v Ljubljani od leta 2014 naprej. Komisija je v postopku, za katerega ga je zaprosil Bošnjakov delodajalec Banka Slovenije, ki je trajal kar pol leta, ugotovila:  “Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je komisija ugotovila, da je ravnanje funkcionarja BS, ko ob posredovanju pojasnil in dokumentacije dne 22. 5. 2019, 23. 5. 2019 in 30. 5. 2019 ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter delodajalcu podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili očitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v povezavi s pravočasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.”

Ima pa Bošnjak, sodeč po posnetkih z letošnjega januarskega gostovanja predsednika vlade Marjana Šarca na Škrabčevi domačiji, zelo pristne odnose s Šarcem. Pa tudi afiniteto do Šarca, saj je na dogodek s Šarcem pripeljal kar celo družino.

Kako so v dogodku uživali v drugi vrsti, in kako so bili pripravljeni čakati v vrsti, da so se s Šarcem rokovali in poklepetali, priča posnetek v nadaljevanju. Če vas zanima samo, kako se razumeta Šarec in Bošnjak – Bošnjakovi so svoj tretnutek s predsednikom vlade Šarcem dočakali nekje po 84. minuti dogajanja (1:24:50 po uri s posnetka), ko se je poslovil Mirko Bandelj, nekdanji minister za notranje zadeve in generalnim sekretarjem vlade LDS. 

The post FOTO: Nerodni posnetki Šarca in viceguvernerja Bošnjaka, ki očitno z državo nima čistih računov appeared first on skandal24.si.

“Senat komisije je na seji 21. 11. 2019 obravnaval tudi zadevo, o kateri sprašujete, in sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru. Ker so Ugotovitve s poukom o pravnem sredstvu v postopku vročanja obravnavani osebi, vam več informacij zaradi interesa postopka v fazi, v kateri je, ne moremo podati,” je Maša Jesenšek iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnila petkov dnevni red seje senata KPK.

Ali so odločitev že prejeli, preverjamo tudi pri Banki Slovenije.

Pretekli teden smo poročali, da pri KPK postopek ugotavljanja domnevne utaje davka, ki je je bil osumljen viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, ki je stekel na prošnjo Banke Slovenije, traja že pol leta. Spletni portal Požareport je poročal, da je Banka Slovenije za preiskavo KPK zaprosila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči.

The post KPK sprejela odločitev o viceguvernerju Bošnjaku appeared first on skandal24.si.

Poskusite izvedeti, koliko oseb so pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki ji predseduje Boris Štefanec, zadolžili za vpogled v evidenco Finančne uprave RS (Furs), ali je viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak plačal obveznosti iz najemnine, ki jo zaračunava za stanovanje, ki ga oddaja na Grablovičevi ulici v Ljubljani.

Mi nismo mogli. Iz KPK so nam na sklop vprašanj, v celoti so dostopna na povezavi, med katerimi je tudi prošnja za konkretno število oseb, ki delajo na zadevi, in ime tiste ali tistega, ki je odgovoren ali odgovorna za postopek, torej dejansko za izpolnitev prošnje, ki jo je na KPK naslovila Banka Slovenije, poslali naslednji zapis: “Nikakor ne drži, da komisija s postopkom, o katerem sprašujete, zavlačuje. Postopki pred komisijo se vodijo v skladu z Zakonom o upravnem postopku, zato so navedbe, da ne gre za zahteven postopek, katerega glavno dejanje ne bi smelo trajati več kot en dan, neutemeljene. Informacij o tem, kdo vodi postopek in koliko sodelavcev sodeluje pri njem, komisija zaradi interesa preiskave do zaključka postopka ne more posredovati.” Dopis je podpisala Maša Jesenšek.

In dokler KPK ne bo pripeljala do zaključka, bo nad viceguvrnerjem Banke Slovenije Bošnjakom visel sum utaje davka.

The post Še ena skrivnostna tančica pri dolgotrajnem postopku KPK v zadevi suma utaje davka, ki bremeni viceguvernerja Banke Slovenije appeared first on skandal24.si.

“Banka Slovenije je zaradi očitkov viceguvernerju Marku Bošnjaku o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaprosila za preiskavo. Sami namreč nimajo pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS (Furs),” – to je citat iz zapisa Slovenske tiskovne agencije (STA) z dne 20. junija letos. Banka Slovenije je, kot je poročal spletni portal Požareport, za preiskavo KPK zaposila, ko sami niso bili zadovoljni z Bošnjakovimi pojasnili, očitkov, ki jih podrobneje povzemamo v okvirju na dnu strani, pa niso mogli ovreči. 

V petek, 15. novembra, smo preverili, kakšen je po debelih petih mesecih rezultat preiskave. Odgovor je kar malce osupljiv: “Komisija zadeve, o kateri sprašujete, še ni zaključila, zato več informacij v zvezi z njo trenutno ne more dati.”

Torej, Bošnjak nad katerim visi sum neplačevanja davkov mirno sedi na drugi najvišji poziciiji v Banki Slovenije, ker pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Boris Štefanec, očitno v petih mesecih ni bila sposobna vpogledati v evidenco Furs, ali je plačal obveznosti iz najemnine.

Poleg te, naj bi po pisanju Požareporta zoper Bošnjaka na Banki Slovenije potekala tudi interna preiskava, povezana z domnevno zlorabo viceguvernerjevih pooblastil pri Hranilnici Lon.

Zato smo v petek Štefanecu pisali še enkrat, ker pojasnil do zaključka redakcije nismo prejeli, objavljamo vprašanja v celoti.

The post Viceguvernerjeva domnevna utaja davkov: KPK preiskuje že pol leta, čeprav gre dejansko zgolj za vpogled v evidence appeared first on skandal24.si.

Po ekskluzivnem razkritju, da nekdanji minister za javno upravo in podpredsednik vlade iz vrst SMC Boris Koprivnikar dobiva od Mestne občine Ljubljana mesečna nakazila, so z Mestne občine Ljubljana (MOL) sporočili, da ima Koprivnikar proračunski posel pri MOL zagotovljen do 25. 3. 2020.

Koprivnikar na svoje podjetje Sincular svetovanje, Boris Koprivnikar s.p. prejema prihodke, kot pišejo z MOL, “za storitev svetovanja na področju uvedbe oblačnih tehnologij in vzpostavitve digitalne platforme v okolju Mestne občine Ljubljana.” Najprej je imel pogodbo za šest mesecev, njena vrednost je bila 9 tisoč evrov brez DDV. Konec septembra, 25. 9. 2019, pa je bila že sklenjena nova pogodba, prav tako za določen čas 6 mesecev: “Celotna vrednost nove pogodbe je 9.000 EUR brez DDV.”

Z MOL sporočajo, da posla ni dobil na razpisu: “Družba Sincular je bila izbrana v skladu z veljavno zakonodajo, za postopek izbire ni bil izveden javni natečaj.”

Pogodba smrdi do neba, posebej potem ko je lani hud škandal povzročila Koprivnikarjeva  zaposlitev v BTC, ki mu je prej kot minister uredil državno financiranje. In Koprivnikar je ostal brez službe.

A pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) v vsem skupaj ne vidijo problema:  “Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v zvezi z omejitvami poslovanja v 36. členu določa, kakšne so prepovedi poslovanja po prenehanju funkcije. Zakon določa, da funkcionar v roku dveh let po prenehanju funkcije v razmerju do organa, pri katerem je opravljal funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike. Zakon tudi določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Omejitev poslovanja funkcionarjev po preteku funkcije se torej nanaša na organ, v katerem je nekdanji funkcionar opravljal funkcijo, v primeru Borisa Koprivnikarja je to Ministrstvo za javno upravo. Ker v Mestni občini Ljubljana ni opravljal funkcije, omejitev poslovanja za Mestno občino ne velja.”

Kako so se šef BTC Jože Mermal, ljubljanski župan Zoran Janković in Koprivnikar kot minister družili pred tremi leti, je še vedno možno pogledati na Facebooku.

The post Kot minister je urejal zadeve z MOL, zdaj ima pogodbo do 2020 appeared first on skandal24.si.

Od urada predsednika republike Boruta Pahorja smo skušali izvedeti, zakaj je kandidatka na enem od nedavnih javnih pozivov, ki je oddala kandidaturo za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dobila zavrnilni odgovor, medtem ko je nekdanji predsednik republike Danilo Türk leta 2010 na to mesto imenoval nekdanjega novinarja Roka Praprotnika. Imenovanju iz leta 2010 je sledila anonimka, na pisanje iz katere Praprotnik nikoli ni podal nedvoumnih pojasnil, se je pa leta 2013 zapletel v škandal, ko je pritiskal na novinarko Slovenskih novic.

Na enega od preteklih letošnjih razpisov se je prijavila kandidatka, ki je prijavi priložila potrdilo Finančne uprave.

V Pahorjevem kabinetu, od koder so s podpisom generalne sekretarke Nataše Kovač poslali obestilo o zavrnitvi, o čemer lahko več preberete na povezavi, odgovora, čemu zavrnitev, niso poznali, ampak so nas napotili na izbirno komisijo, v kateri so odločali politik, poslanec DeSUS Ivan Hršak kot predstvnik državnega zbora, Benjamin Flander kot predstavnik vlade, predstavnica sodnega sveta Jana Petrič, predstavnica uradniškega sveta Helena Kamnar in Erik Brecelj kot predstavnik Centra nevladnih organizacij (CNVOS). Vprašanja, ki so jih prejeli, v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Odgovorila je vodja izbirne komisije Helena Kamnar, ki pojasnjuje: “ZIntPK v drugem odstavku 7. člena določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik komisije in njegova namestnika. Navedeni odstavek določa, da morajo biti vsi državljani Republike Slovenije, imeti morajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba, ter ne smejo biti pravnomočno obsojeni na kazen zapora. Navedeno pomeni, da mora imeti kandidat najmanj 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje.Iz potrdila, ki ga navajate izhaja, da je delodajalec kandidatki izdal potrdilo, da ima več kot 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu za katero se zahteva:

• najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja),
• najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
• najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja).

Navedeno potrdilo, po soglasnem mnenju vseh članov izbirne komisije izkazuje 10 letne delovne izkušnje pri opravljanju nalog na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba prve bolonjske stopnje. Zato potrdilo ne potrjuje izpolnjevanja 10 letnih delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje. Glede na navedbe v kandidatkini kandidaturi ter veljavno Prilogo 1 Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17 in 11/19) kandidatka trenutno še vedno zaseda delovno mesto, za katerega se zahteva najmanj visoka strokovna/prva stopnja izobrazbe in ne najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. Pojasnjujemo tudi, da izbirna komisija ni v nobenem trenutku podvomila o verodostojnosti potrdila kandidatkinega delodajalca, temveč je soglasno ugotovila, da kandidatka tudi s predložitvijo omenjenega potrdila ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj kot jih določa zakon.”

Mimogrede, Hršak, ki o kandidaturah, pri katerih pretresajo doseženo visokošolsko stopnjo izobrazbe sodeč po predstavitvi na spletni strani državnega zbora sam sploh nima visokošolske izobrazbe, ampak višjo tehniško varnostno šolo.

The post Vroče kadrovanje v KPK: Ko poslanec DeSUS, ki sam nima izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat, odloča ali jo kandidat izpolnjuje (II. del) appeared first on skandal24.si.

Pred dnevi, 22. 3. 2019, je predsednik republike Borut Pahor podpisal ponovni javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnico oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Kandidatka, ki se je prijavila na prejšnjega, je iz urada predsednika republike prejela pošto, v kateri ji generalna sekretarka urada Nataša Kovač sporoča, da ni izpolnjevala pogoja 10 letnih ustreznih delovnih izkušenj.

Kandidaturi je priložila potrdilo Finančnega urada Ljubljana, v katerem potrjujejo, da ima deset let delovnih izkušenj.

Naši viri so ob tem ponovno obudili vprašanje: Kako je lahko leta 201o z delovnimi izkušnjami, ki jih je imel – takrat je bil predsednik republike Danilo Türk – namestnik predsednika postal dotedanji novinar Rok Praprotnik.

Raziskovanje smo pričeli v uradu predsednika republike.

Iz urada, od koder je kandidatka prejela obvestilo o zavrnitvi, so sporočili: “Izpolnjevanje formalnih pogojev kandidatov v omenjenih postopkih v skladu z ZIntPK v celoti presoja izbirna komisija. V Uradu predsednika RS razpolagamo le z informacijami, ki izhajajo iz zapisnikov sej izbirne komisije.

Iz poročila izbirne komisije v postopku zbiranja kandidatur za predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2010, ki je kot enega od primernih kandidatov tedanjemu predsedniku republike predlagala g. Praprotnika, izhaja, da je kandidat g. Praprotnik izbirni komisiji predložil potrdili dveh delodajalcev, iz vsebine katerih izhaja, da kandidat izpolnjuje pogoj ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj.

Iz zapisnika 2. seje izbirne komisije za izbiro namestnika predsednika KPK iz l. 2019 izhaja, da je komisija presodila, da edina prijavljena kandidatka na zadnjem javnem pozivu ne izpolnjuje pogoja ustreznih 10 letnih delovnih izkušenj, saj kandidatka tudi z dopolnitvijo kandidature in naknadno priloženim potrdilom ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja 10 letnih ustreznih delovnih izkušenj.

Za vse ostale informacije predlagamo, da se obrnete na vsakokratno izbirno komisijo.”

Kaj smo izvedeli od komisije in kaj je Komisija za preprečevanje korupcije leta 2013 arhivirali, bomo razkrili v nadaljevanjih.

The post Vroče kadrovanje v KPK, kaj počne Borut Pahor in kaj je počel Danilo Türk: Potrdila, zavrnitve in kaj so leta 2013 arhivirali (I. del) appeared first on skandal24.si.