Evropski parlament je z današnjim glasovanjem na plenarnem zasedanju priznal gladomor, s strani Sovjetske zveze umetno ustvarjeno lakoto med letoma 1932 in 1933, kot genocid ukrajinskega ljudstva. “[Evropski parlament] priznava holodomor, umetno lakoto v letih 1932–1933 v Ukrajini, ki jo je povzročila premišljena politika sovjetskega režima, kot genocid nad ukrajinskim ljudstvom, saj je bil storjen z namenom uničenja skupine ljudi z namernim povzročanjem življenjskih pogojev, ki so preračunani na njegovo fizično uničenje,” se glasi besedilo resolucije. Glasovanju so se ponovno izognili slovenski poslanci iz politične levice. Milan Brglez (SD) ni glasoval, Matjaž Nemec (SD) in Klemen Grošelj (SD) pa sta pobegnila pod pretvezo, da se morata vrniti v Slovenijo.

Gre za že drugi primer, ko so se evropski poslanci slovenskih levih strank izognili glasovanju. Prvi takšen primer je bil v primeru glasovanja o resoluciji o prepoznanju Rusije kot teroristične države. Tudi tedaj so se Milan Brglez, Matjaž Nemec, Klemen Grošelj in Irena Joveva izognili glasovanju. Obsežno obrazložitev glasu je po koncu glasovanja podal profesor mednarodnih odnosov Brglez. Več o njegovih razlogih in o tem, zakaj se mu rusko napadanje ukrajinske civilne infrastrukture ne zdi dovolj alarmantno, da bi ga obsodil tudi z glasom za resolucijo, lahko preberete tukaj: Rusofil Brglez v “naravnopravni” razlagi, zakaj je glasoval proti resoluciji EP: Gre za obračunavanje z Rusijo.

Brglez, Grošelj, Nemec

Za resolucijo so glasovali, glede na to, da so bile predlagateljice vse večje parlamentarne skupine, skoraj vsi evropski poslanci. Proti resoluciji je glasovalo zgolj 12 poslancev, 17 poslancev se je glasu vzdržalo, Brglez, Nemec in Grošelj pa se glasovanja očitno sploh niso udeležili. Svetla izjema tokratnega glasovanje je bila Irena Joveva, ki je začuda glasovala za resolucijo. Za resolucijo so glasovali Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS).

Evropski parlament: tudi Rusija bi morala prepoznati genocid

Evropski parlament pa je v skladu z osnovnimi zgodovinskimi dejstvi pozval Rusijo, “da kot primarna naslednica Sovjetske zveze uradno prizna holodomor in se opraviči za te zločine”. Poleg tega je Evropski parlament pozval “vse države in mednarodne organizacije, ki še niso priznale holodomorja kot genocid, naj to storijo”.

Evropski parlament je še izjavil, da “ostro obsoja ta genocidna dejanja totalitarnega sovjetskega režima, ki so povzročila smrt milijonov Ukrajincev in močno škodila temeljem ukrajinske družbe”. “[Evropski parlament] poziva vse države, zlasti Rusko federacijo in druge države, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, naj odprejo svoje arhive o umetni lakoti v letih 1932–1933 v Ukrajini,” so poslanci zapisali v resoluciji.

Ali slovenska levica ne prepoznava holodomora?

Poslanci slovenske levice se bodo tokrat težko izognili resnemu preizpraševanju vesti. Če se je pri glasovanju o pospešitvi pridobivanja statusa kandidatke Ukrajini nekdanja evropska poslanka Tanja Fajon še lahko izgovarjala, da je glasovala proti zaradi potencialnega zaostrovanja razmer, in Brglez, pri glasovanju o resoluciji, ki je Rusijo označila za teroristično državo, izgovarjal na domnevne partikularne interese in geopolitične razloge, se ta prostor sedaj nezadržno zmanjšuje. Holodomor je namreč univerzalno prepoznano zgodovinsko dejstvo, žrtve, ki jih štejemo v milijonih, pa imajo imena in priimke. S tem, ko omenjeni poslanci niso glasovali za omenjeno resolucijo, so se postavili na politični, predvsem pa moralni rob evropske družbe. Gre za pozicijo, ki jo bodo v prihodnje vse težje vzdrževali, za politike njihovega kova pa bo v evropskih vrstah vse manj prostora. Že sedaj ga skoraj ni več.

Grošelj in Nemec sta se naknadno izgovorila, da sta morala na pot v Slovenijo, zato sta bila odsotna (kako priročno), Brglez pa je vendarle priznal, da se je vzdržal. Zakaj? Ponovil je svojo retorično igrico iz časa, ko je glasoval proti resoluciji, ki Rusijo razglaša za teroristično državo. Tudi tokrat je povedal, da razglasitev ne bo pripomogla k koncu vojne v Ukrajini in da se “EP s takšno resolucijo samoizloča kot akter, ki bi lahko pomagal iskati rešitev za čimprejšnje končanje ruske agresije  na Ukrajino in za prekinitev izjemnega trpljenja ljudi v Ukrajini.” Videti je torej, da Brglez vidi pot do miru v Kissingerski diplomaciji –  da fašističnemu režimu diplomatsko ne smemo povedati, da je fašističen in da je njegov prednik v preteklosti izvajal genocid nad istim narodom, ki ga napada tudi danes.

Več o holodomoru v Ukrajini si lahko preberete TUKAJ.

G. K. (Nova 24TV)

(Foto: arhiv Demokracija in Nova 24TV)

The post (ŠKANDALOZNO!) Ali slovenska levica v EP ne želi prepoznati gladomora kot genocida nad Ukrajinci? appeared first on skandal24.si.

Se spomnite tega posnetka, v katerem Marjan Šarec, danes predsednik vlade in stranke LMŠ, ki je v finalu volilne kampanje obljubljal spremembe in govoril o novih obrazih?

Če ni zavestno lagal, nima pojma, kdo so njegovi ljudje, ki jih prodaja kot nove obraze.

Eden takih je Klemen Vitkovič, ki je v preteklosti nastopal že za skoraj toliko političnih strank, kot Karl Erjavec, Jani Möderndorfer, Peter Vilfan ali Alenka Bratušek.

Gremo po vrsti, po letih.

2004: Klemen Vitkovič je na volitvah kandidat Stranke mladih Slovenije (SMS).

2007: Klemen Vitkovič iz podmladka stranke Aktivna Slovenija (AS) se spogleduje z Zares Gregorja Golobiča.

2008: Klemen Vitkovič iz Zares postane sekretar, torej desna roka Jožeta Podržaja, šefa zaporov, ko ta prevzame Zaresov pokrajinski odbor v Dolenjsko-belokranjski regiji.

2009: Klemen Vitkovič za kongres Zares organizira prevoze.

2019: Klemen Vitkovič agitira za LMŠ.

Prihodnost? Klemna Vitkoviča naj bi v Bruslju čakala odlično plačana služba asistensta evropskega poslanca LMŠ, še enega bivšega Zaresovca Klemna Grošlja. Tisti, ki Vitkoviča poznajo, ga opisujejo: “Radikalec, bil pa je pokrajinski sekretar v času, ko je bil Jože Podržaj predsednik pokrajinskega odbora. V stranki je bil Vitkovič neposredno podrejen sekretarju stranke Bogdanu Biščaku.”

Zanimivo, od “novih” obrazov mu očitni ni bila všeč samo vladavina SMC.

The post Še en Šarčev novi obraz z Zaresovskimi referencami: Šel naj bi v odlično plačano službo appeared first on skandal24.si.

Vlada Marjana Šarca (LMŠ) je v prvih petih mesecih svojega delovanja zaradi škandalov, ki so vznemirili javnost, ostala brez treh ministrov, Šarec pa brez enega državnega sekretarja, ki ga je imenoval v svoj kabinet.

Vse štiri so odnesli hudi škandali – Marka Bandellija (SAB) grožnje na lokalni ravni, Dejan Prešička (SD) mobing nad podrjenim, ki pritiska ni zdržal in si je vzel življenje, Jureta Lebna (SMC) sum zlorabe proračunskega denarja za financiranje stranke SMC prek makete 2. tira, državnega sekretarja Petra Vilfana (DeSUS) pa davčna utaja.

Marjan Šarec pa se v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije medtem namesto z vlado, ukvarja s stranko LMŠ. Konkretneje, s kadrovanjem v svoji stranki LMŠ za volitve v evropski parlament. Šarca smo spraševali, kaj je 21.2. 2019 od 15.17 do 16.34 na obisku počela (takrat še) novinarka Pop TV Irena Joveva, pri čemer smo prosilo za vsebinsko pojasnilo, za kakšno vladno zadevo je šlo.

Odgovor iz vladnega kabineta priča, da je Šarec vladne prostore spremnil v strankarsko pisarno, pojasnili so: “Gospa Irena Joveva je prišla na sestanek h gospodu Marjanu Šarcu v zvezi s svojim morebitnim sodelovanjem pri volitvah v Evropski parlament (EP).”

Sicer pa je Šarec tudi na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade dokazal, da je v preteklosti sicer mogoče študiral nastope voditeljev, da se pa s študijem pravnega reda v Republiki Sloveniji še ni ukvarjal.

Če boste prisluhnili njegovi izjavi v posnetku, ki je v celoti objavljen na spletnih straneh vlade, boste slišali, kako prostodušno pove, da mu je za zakon o vladi “čisto vseeno.”

Najbrž tudi mimika priča, da ni najbolj prepričan, za kaj gre, še zdaleč pa se mu najbrž ne sanja, da gre za temeljni dokument, ki opredeljuje delovanje vlade. O čemer lahko več prebere na spletnih straneh vlade, posnetek teh objavljemo spodaj.

Sicer pa je poslovanje Šarčevega kabineta, od koder vsak mesec nakažejo nekaj več kot 80 evrov na račun Šarčeve stranke LMŠ, pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče.

The post FOTO: Vladne zadeve? Razkrivamo, katero je v svojih prostorih gostil Šarec appeared first on skandal24.si.

Obramboslovec Klemen Grošelj ima za sabo že eno izkušnjo “novega obraza” v politiki, samo zlate ribice so pozabile, da je bil član propadle stranke Zares. Politični insajderji tega niso pozabili. In res je, da ima več političnih izkušenj od Marjana Šarca, bolj znanega kot komedijanta Serpentinška, ki mu je uspelo zasesti politično funkcijo kamniškega župana, ki je lani izgubil predsedniško bitko, letos pa mu ni uspelo zmagati na državnozborskih volitvah.

Na fotografijah, posnetih na parkirišču pri tabli, na kateri piše Parkirišče za stranke NLB, sta posneta skupaj. Grošelj je v času, ko je stranka Zares pod taktirko razvpitega  Gregorja Golobiča kadrirala v državnih podjetjih, postal prvi nadzornik Pošte Slovenije. Tja ga je poslala Zaresova gospodarska ministrica Darja Radić, sicer njegova šefica, saj je ga je s prvim marcem 2011 postavila za svojega vodjo kabineta.

Bil je tudi nadzornik Geoplina.

Insajderji ocenjujejo, da so fotografije jasen dokaz, da generalni sekretar Šarčeve stranke Brane Kralj ni edina povezava med zloglasnim propadlim politikom Zares, že prej pa LDS, Golobičem, in vodenjem stranke, ki ji je obraz in ime trenutno posodil komik Šarec. “Koalicijo sestavlja Golobič, nekdanji poštar Grošelj pa je kurir do Šarca,” pravi insajder.

Za kakšen sestanek je šlo, preverjamo pri udeležencih, vprašanja, ki smo jih naslovili na Šarca prek strankarskega elektronskega naslova in njegovega poslanskega naslova, ter vprašanja, naslovljena na Grošlja prek Facebooka, v celoti v nadaljevanju.

The post FOTO: Marjan Šarec s poštarjem Gregorja Golobiča appeared first on skandal24.si.