Medtem ko je v letu 2020 rušil trenutno vlado, ki jo vodi Janez Janša, sta podjetje Jožeta P. Damijana, ki si je želel Janševega mesta, in raziskovalna skupina, v kateri deluje v okviru ljubljanske Ekonomske fakultete, skupaj od državnih podjetij zaslužili več kot 200 tisoč evrov.

Večji del nakazil, skupaj več kot 108 tisoč evrov, je prejelo Damijanovo podjetje Grant Thornton Advisory od državne SID banke, ki jo vodi Sibil Svilan. Na vrhuncu Damijanovega rušenja vlade, 16.11. 2020, so dobili javno naročilo, ki je sicer težko 177 tisoč evrov. Vsebina: storitve informacijske tehnologije: svetovanje, razvoj programske opreme, internet in podpora, storitve programiranja programske opreme in svetovanje pri programski opremi, storitve programiranja paketne programske opreme, storitve razvoja programske opreme po naročilih uporabnikov in storitve, povezane s programsko opremo.

Letos junija je Damijanovo podjetje dobilo na račun prvih 86 tisoč evrov, mesec kasneje še 21 tisoč evrov. Vir: Erar.

Skupaj 86 tisoč evov pa je vredno naročilo, ki ga je raziskovalni skupini, v kateri so bili poleg Damijana še Aleš Ahčan, Drago Babič in Črt Kostrevc, prepustila državna energetska družba GEN energija, ki jo vodi Martin Novšak. V času, ko je Damijan rušil vlado, so za GEN energijo delali projektno nalogo z naslovom “Makroekonomska analiza gradnje in delovanja JEK 2”.

Damijan je v četrtek nastopil v oddaji Tarča, kjer je govoril o plačah v javnem sektorju in “dvoživkah,” pri čemer svojih zaslužkov ob plači na državni fakulteti ni omenil niti z besedo.

The post Razkrivamo, kako je Jože P. Damijan v letu, ko je pod parolo KUL rušil vlado, iz državnih podjetij v svoja pobral več kot 200 tisoč evrov! appeared first on skandal24.si.

V uredništvo smo prejeli seznam podjetij in posameznikov, ki svetujejo upravi državne energetske družbe Petrol, v kateri sedijo predsednica Nada Drobne Popović, Matija Bitenc, delavski direktor Zoran Gračner, Jože Smolič in Jože Bajuk.

Posebna zanimivost je, da je na seznamu kar dvakrat nesojeni mandatar nesojene koalicije KUL Jože P. Damijan. Z upravo Petrola naj bi sodeloval tako prek svojega s.p., kot prek družbe Grant Thornton, v kateri sta solastnika oba s soprogo Sandro Damijan. Jože P. Damijan je sicer reno zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Uprava Petrola, ki najema svetovanje Jožeta P. Damijana in Čeferinove odvetniške pisarne: Nada Drobne Popović, Matija Bitenc, Jože Bajuk, Jože Smolič, Jože Gračner.

Svetuje jim tudi odvetniška pisarna dežurnega kritika vlade Aleksandra Čeferina, iz katere je tudi za predsednika skupščine predlagani Uroš Pogačnik.

Peterica s slike potrebuje tudi storitve družbe CSA. Javno dostopne evidence pokažejo, da gre za družbo, ki je prve evre zaslužila leta 2019, ko so celotni prihodki znašali več kot 440 tisoč evrov. Zanimiva je lastniška struktura družbe, saj v njej najdemo tudi Aleša Ahčana, hišnega ekonomista mlajše klike iz stranke SD.

Stranka SD je bila v preteklosti s svojimi vidnimi funkcionarji na Petrolu zelo aktivna.

https://intelligent-chebyshev.65-108-229-32.plesk.page/skandal/ime-politika-vladne-stranke-v-tajnih-dokumentih-o-dogajanju-na-petrolu-ker-naj-bi-vrsil-pritisk-objavljamo-njegov-in-odziv-njegovega-predsednika/

The post Seznamček iz Petrola ali kako je nesojeni mandatar Jože P Damijan ob državni službi svetovalec te peterice appeared first on skandal24.si.

Prvi kanon v opozicijske rušenju vlade, razvpiti ekonomist Jože Damijan, dela za kitajski Huawei! Informacijo smo pridobili od Centra za poslovno odličnost ljubljanske Ekonomske fakultete.

Čeprav so ga Tanja Fajon (SD), Marjan Šarec (LMŠ), Alenka Bratušek (SAB) in Luka Mesec (Levica), ki si za potrebe rušenja vlade pravijo koalicijia KUL, že zavrgli, ni nepomembno, kdo so ljudje, na katere stavijo. Kanoni četverke, ki se še med seboj menda ne razume najbolje, se pač hitro stopijo v kanofuter* (za pomen glej okvir na dnu strani, op.p.)

Na podlagi neuradnih informacij smo o Damijanovem angažmaju za razvpito kitajsko podjetje prvič pisali v začetku lanskega oktobra, ko se je zanj podpisalo tudi osem (aktivnih ali upokojenih) javnih uslužbencev.

Je pa objava študije tudi pravo malo razkritje, kako delujejo slovenski mediji.

Najprej so članek objavili v Dnevniku, kjer ob članku piše, da je vsebina sponzorirana s strani Huaweia.

Dnevnik je levo ob članek pripisal, da gre za sponzorirano vsebino. Vir: posnetek strani.

Ko smo pri nas že vedeli in razkrili, da Damijan dela za Huawei, je Dnevnikov novinar Zoran Potič, ki se ga bolj kot sloves pronicljivega drži sloves gorečnega, takole poveličeval Damijana.

Po drugi strani pa so pri Petričevem Delu oglasno sporočilo objavili kot avtorski članek, čeprav so tudi oni pozabili povedati ali morebiti celo vprašati, ali je raziskavo delal tudi Damijan.

Res pa je, da je bil Damijan Delov premierski kandidat.

Nobena skrivnost pa ni več, da se s predstavniki Huaweia sestaja kar sama direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) Tanja Muha.

The post Uradno! Jože Damijan, prvi kanon SD, LMŠ, SAB in Levice za rušenje vlade, dela za Kitajce! appeared first on skandal24.si.

To je vse prej kot KUL. Predsednici SD Tanja Fajon in SAB Alenka Bratušek ter predsednika LMŠ Marjan Šarec in Levice Luka Mesec za mandatarja, ki naj bi vodil novo vlado, vidijo prvega in doslej edinega človeka, ki ga je etična komisija ljubljanske ekonomske fakultete doslej spoznala za krivega v sumu, da je kršil načelo integritete. Prijavila ga je kar dekanja Metka Tekavčič. Mnenje etične komisije v celoti objavljamo v okvirju na koncu strani.

Zdaj pa taisti Damijan, skupaj s svojo ženo Sandro Damijan, ki ji je bil, ko je postajala gospa Damijan, poročna priča ravno Drago Kos, partner Tjaše Slokar, ki jo je pozneje poročil Kos, urednice na POPTV, predava celi Sloveniji o integriteti. Na okroglo mizo o integriteti je Sandra Damijan celo povabila razvpitega in pravnomočno obsojenega Bineta Kordeža. Sicer zakonca Damijan svoje študije in misli o integriteti tržita preko podjetja Grant Thornton, kjer sta v slovenski podružnici tudi solastnika. Preko tega podjetja je Damijan tudi zaračunal Šarčevi stranki LMŠ preko 18.000 eur za svoje storitve, je pred dnevi poročal portal Siol.

Tekavčičeva je fakultetni etični komisiji Damijana prijavila pred sedmimi leti, 2013, ko je za največje posamične lastnike Aerodroma Ljubljana, Publikum, za denar, ki mu je kapnil na zasebni račun mimo javne fakultete, ki jima z ženo daje plačo, naredil študijo, v kateri je ugotovil, da je gradnja novega terminala na Aerodromu finančno neupravičena.

Tekavčičeva, sicer vplivna članica stranke SD, pa mu je takrat stopila na prste, ker je študijo, s katero je služil v svojem zasebnem imenu in za svoj zasebni račun, komentiral  pred stavbo javne Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EF) pred logotipom oziroma tablo z blagovno znamko EF. Če povemo naravnost študijo, ki jo je izdelal za svoj račun oziroma za račun njegovega podjetja je promoviral pod blagovno znamko EF pred stavbo EF, kjer je bil tudi posnet za eno izmed televizij. Ko je nemški Fraport kasneje kupil Aerodrom je ta terminal takoj zgradil.

Popoldne se bodo neetični Damijan, kot je razkril Siol, najet s strani stranke LMŠ, in podporniki prepričevali, kako so KUL. Meseca in stranke Levica so usta polna pomena javnega in kako zasebno ne sme profitirati na račun javnega. V primeru Jožeta P. Damijana pa so pljunili na svoja načela, ker za mandatarja podpirajo edinega človeka v zgodovini javne ekonomske fakultete, ki je po mnenju etične komisije EF kršil načelo integritete, ker je zlorabil blagovno znamko in ime javne institucije EF in delal profit sebi oziroma svojemu podjetju.

The post Jože P. Damijan je vse prej kot KUL: Kršil je načelo integritete, so ugotovili pri etični komisiji ljubljanske EF, kamor ga je prijavila kar dekanja Tekavčičeva (SD) appeared first on skandal24.si.

Davkoplačevalci, tole res ni kul. V ekipi Jožeta Damijana, ki poseda pred ljubljansko ekonomsko fakulteto in želi nastopiti kot politična tvorba z imenom KUL ter prevzeti oblast, so ljudje, ki so vse prej kot to.

Zares, tole ni kul, če pogledamo preteklost Bogdana Biščaka, na fotografiji posedanja sedi na sredini, med razvpitim kriminalistom Dragom Kosom in Damijanom, nekdanjega direktorja podjetja In.Medica, ki je v času, ko je bila ministrica za gospodarstvo njegova strankarska kolegica Darja Radič, od ministrstva pobralo prvi milijon evrov in pol. Skupaj se jih je, zares, poglejte graf, nabralo skoraj pet milijonov.

Vir: Erar.

Biščak je bil direktor podjetja od februarja 2015 do avgusta 2018. Kar pomeni tudi, da je bil eden najtesnejših sodelavcev nekdanjega predsednika nekdanje stranke Zares Gregorja Golobiča direktor podjetja, milijonsko financiranega iz proračuna, v času, ko je to postalo dolžno državi. Med 300 in 500 tisoč evrov.

Vir: Ajpes in Gvin.

Kam so poniknili proračunski milijoni ali od česa danes živita Biščak ali Golobič, zares ne moremo reči. Čisto zares pa je leta 2011 ustanovljena In.Medica, katere dolgovi do države so se pričeli z Biščakovim vodstvom, od letos insolventna in v stečaju. To pa je vse prej kot kul.

The post Iz zaKULisja Damijanove ekipe: V ekipi direktor, ki je podjetje, v katerega je potegnil iz proračuna 4,8 milijonov, spravil med davčne dolžnike in v stečaj appeared first on skandal24.si.

Že jutri, v sredo, 7. oktobra 2020, bi utegnil v časniku Delu iziti “pomemben” članek, ki ga bodo množični mediji pridno povzemali, napovedujejo naši viri. Pri Delu naj bi našli rešitelja, formalno ga bodo predstavljali kot rešitelja za slovensko gospodarstvo, povsem po pravici povedano pa gre za človeka, na katerega pri reševanju svojih poslov računa lastnik Dela, idrijski tajkun Stojan Petrič.

Drago Kos je bil na poroki na Visu priča nevesti Jožeta Damijana. Vir: http://www.politikis.si/2013/10/poglejte-fotke-drago-kos-v-natikacih-porocna-prica-jozetu-p-damijanu-ni-cudno-da-slednji-tolce-po-jansi/

Gre za Jožeta Damijana, včasih je bil Jože P. Damijan, ki ga bodo pri Delu formalno sicer imenovali za kandidata za tehničnega mandatarja, napoveduje naš vir. In potem bodo na dan objave Delovo novico posvojili tudi v nekaterih političnih strankah, v katerih so sicer po januarske odstopu predsednika LMŠ Marjana Šarca morali zapustiti vlado. In v teh strankah bodo sklicali tiskovno konferenco in Damijana predlagali za svojega kandidata za tehničnega mandatarja. Politični poznavalci trdijo, da kaže objava na otoplitev odnosov med Šarčevo stranko LMŠ in Petričem. V operacijo naj bi bil aktivno vmešan Šarčev Damjan, in sicer Črnčec, ki naj bi opravljal tudi preverko Damijana, ki sicer trenutno velja za izjemno zagrenjenega moža, ki bi mu takšna kandidatura morebiti prinesla novo priložnost. Da se Damjan z obveščevalno srenjo dobro razume, pa pričajo tudi posnetki z Damijanove zadnje poroke, ki jih je leta 2013 objavil spletni portal Politikis, ko je bil priča Damijanove neveste razvpiti Drago Kos.

Vir pa opozarja tudi, da Petrič in kompanjoni s svojo potezo veliko tvagajo, saj velja Jože Damijan za moža, ki potrebuje veliko denarja. To smo razkrili že leta 2018, ko je skušal, prav v času vlade Marjana Šarca, postati guverner Banke Slovenije, in je zemljiška knjiga razkrila, da njegovo svobodo omejuje kar 587 tisoč evrov težka hipoteka na njegovem domačem naslovu v Domžalah. Ki ni edina, druga je težka “zgolj” 40 tisoč evrov.

Zasebni biznisi javnega uslužbenca Damijana.

Poleg hipotek imajo na Damijanovem domačem naslovu sedež tudi njegovi zasebni biznisi. Kar ne bi bilo vredno posebne pozornosti, če Damijan ne bi bil javni uslužbenec. Zaposlen je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na domžalskem naslovu imajo sedež še njegov s.p., pa L.I.F.E.,Institut, Ljubljanski inštitut za finance in ekonomijo, d.o.o. in društvo Si za razvoj?, katerega zastopnik je. V Ljubljani pa ima sedež podjetje Grant Thornton Advisory poslovno svetovanje d.o.o., ki je ob Damijanu in Sandri Damijan, ki sta tudi direktorja, lani maja dobilo še lastnika iz ZDA, priča baza Ajpes. S 375 evri je družbenik postal Meyer Mato Clarence iz ZDA.

Vir: Ajpes.

Podjetje, ustanovaljeno leta 2016, je v zgolj štirih letih piskrček k proračunskim poslom zelo uspešno pristavljalo in iz njega zaslužilo že 145 tisoč evrov. Zadnje nakazilo so prejeli letos marca, ko je sicer sredi meseca mandat nastopila nova vlada.

Vir :Erar.

Poslovanje Damijanovega ljubljansega podjetja, ki v letu 2019 ni imelo nobenega zaposlenega, so v zadnjih treh letih sicer zaznamovali silno visoki prihodki.

Vir: Gvin.

V letu 2017 647 tisoč evrov, leto kasneje 158 tisoč in lani 394 tisoč evrov. Kot je razvidno iz tabele desno, so v letih visokih prihodkov beležili tudi izjemno visoke deleže dolgov. Da življenje na kredit za Damijana ni problem, pa smo videli že na primeru njegove nepremičnine.

Je pa lani avgusta pri Damijanovem podjetju zabeležena tudi transakcija v davčno oazo, priča v nadaljevanju objavljen posnetek strani.

Vir: Gvin.

Iz proračuna je imel Damijan lepe prihodke tudi s podjetji, ki jih ima na domačem naslovu v Domžalah, kaže aplikacija protikorupcijske komisije Erar.

Najobilneje na s.p., 204 tisočake.

Na inštitut pa še osem tisočakov od gospodarskega ministrstva.

Če seštejemo vse proračunske prihodnke Damijanovih popoldanskih biznisov, je javni uslužbenec polovico svojih astronomskih hipotek najbrž že poplačal.

V preteklosti objavljeni posnetki kažejo, da se s Kosom ne družita zgolj na porokah, ampak tudi s politiki.

In, zanimivo. Mediji Stojana Petriča na Damijana prisegajo že od marca, ko so manj kot dva tedna po nastopu nove vlade v njenem delovanju že s pomočjo Damijana iskali napake.

The post Muke Stojana Petriča in iskanje rešitelja za njegove posle: najprej v Delu, potem na predstavitvi opozicije appeared first on skandal24.si.

Paket gospodarskih ukrepov za zajezitev posledic epidemije koronavirusa, težak dve milijardi evrov, ki ga je v pičlih nekaj dneh pripravila vladna posvetovalna skupina pod vodstvom Mateja Lahovnika, so pozdravili tako v Gospodarski zbornici, kot Obrtni zbornici Slovenije in sindikatih. Sinoči je oddaja 24ur zvečer poročala, da bodo ukrepe podprli tudi v opoziciji.

Danes zjutraj pa je ukrepe, ki rešujejo socialno stisko najbolj ogroženih skupin, upokojencev in samostojnih podjetnikov, napadel vidni član Kučanovega Foruma 21 Stojan Petrič, ki mu časnik Delo po številnih medijskih zapisih že tako propada, danes pa se je napada na vlado lotil prek svojega rumenega portala Slovenske novice.

Petrič je svoj napad na vlado in ukrepe, ki jih je pripravila posvetovalna skupina, oprta na številne ekonomske znastvenike in praktike, ki si jih lahko ogledate na spodnjem posnetku, oprl na žolčne izpade zadolženega finančnega hazarderja Jožeta P. Damijana.

Kdo je Jože P. Damijan?

• Ko je hotel leta 2018 postati guverner Banke Slovenije, so mu podporo odtegnili tudi v stranki Socialnih demokratov (SD).

Takrat smo pisali: “Kredit, ki ga je Damijan najel v švicarskih frankih, nakazuje njegovo finančno in poslovno hazarderstvo, kar pa je seveda povsem v nasprotju z guvernersko funkcijo, ki velja za zelo resno. Iz uradnih podatkov Gursa je mogoče razbrati, da se dolg in hipoteka Damijana ne izideta; njegova nepremičnina je namreč vredna 170 tisoč evrov, dolg, ki ga ima pri banki Unicredit, pa znaša 587 tisoč švicarskih frankov. Vsakomur, ki ima nekaj zdrave pameti, je jasno, da 587 tisoč švicarskih frankov ni mogoče zavarovati s pomočjo hipoteke v vrednosti 170 tisoč evrov, saj ta predstavlja manj kot tretjino vrednosti kredita.” Pisanje smo oprli na dokument.

• Grozil bankirju.

Takrat je portal Požareport navajal, da ima zgodba s kreditom Damijana še precej temnejšo plat, saj naj bi takratni kandidat za guvernerski stolček šel na banko Unicredit in tam grozil takratnemu predsedniku uprave Stefanu Vavtiju, da bo z njim obračunal v primeru, če njegov kredit ne bo konvertiran v evre. Morebiti je z njim nameraval obračunati tako, kot je to storil v primeru Petrola na svojem blogu. Spomnimo. Damijan je kot pravna oseba naročil kurilno olje za ogrevanje hiše na naslovu, na katerem ima poslovne prostore svojega s.p.-ja. Nato pa ga je razjezilo, ker ni dobil popusta, ki je sicer predviden za fizične osebe, zato je Petrol javno obtožil poslovne goljufije.

Odzivi na Petričev rumeni napad so na omrežju Twitter številni.

The post Stojan Petrič, ki mu Delo crkuje, nabija ukrepe za zajezitev krize, ki jih pozdravlja tudi opozicija, in to z argumenti poslovnega hazarderja! appeared first on skandal24.si.

Po padcu prvega kroga izbire guvernerja Banke Slovenije se zdi, da je padec tudi drugega kroga skorajda neizbežen. Kot alternativa odločitvi med Jožetom P. Damijanom in Igorjem Mastenom, se je namreč v javnosti ponovno zavrtelo ime Sibila Svilana, dolgoletnega bančnika. Toda to vrtenje Svilana ni neobičajno, saj je po ljubljanskih kuloarjih njegovo ime, kot enega izmed pretendentov za naslednika Boštjana Jazbeca, kroži že vsaj od poznega poletja. Vprašanje, ki se na tem mestu pojavlja je kdo je Svilan, zakaj ravno on in ali ni mogoče dilema Damijan – Masten umetno ustvarjena, samo zato, da se naredi prostor za Svilana. 

Dimna bombica Damijan čisti pot Arharjevemu adutu

Ni ravno skrivnost, da je Svilan izjemno blizu nekdanjemu guvernerju, sedaj svetovalcu predsednika države, Francetu Arharju. Arharjevi prstni odtisi so seveda vidni. Svilan prihaja iz sivine, medtem, ko je v javnosti odprta dilema, ki je pravzaprav ni. Redkokateri izmed dobro poučenih bančnikov in finančnikov namreč verjame, da je Damijan karkoli drugega, kot dimna zavesa, saj je v praksi o delovanju regulatorja in skupni monetarni politiki EU, ne samo manj poučen od Mastena, prejšnjega Pahorjevega propadlega kandidata Primoža Dolenca in celo Marka Bošnjaka, ampak so njegova stališča o izstopu iz evro območja tako sporna, da s političnega vidika niso sprejemljiva. Toda šah, ki se ga igra v zakulisju, je ravno ta, da se med Mastenom in Damijanom vzpostavi pat pozicija v parlamentu in potem kot adut iz rokava ponudi Svilana. Ki je za levo koalicijo kakor bolj sprejemljiv. Nenazadnje blokada drugega kroga izbire pomeni tudi, da v tretjem na katerega bi se lahko prijavil Svilan ne bo več ne Dolenca, ne Mastena, ne Damijana, in da se bodo prijavili kandidati s katerimi bi Svilan lahko pometel.

Čudna posla v predsedniški palači

Naši viri iz predsedniške palače so nedvoumni: Arharjeva angažiranost, katere posledica je pat pozicija, je sporna, ne glede na to, da je svetovalec predsednika države. Arhar namreč plete zgodbo, ki naj se ne bi končala z izbiro najboljšega kandidata, temveč njegovega, Svilana. To pa pomeni, da prihaja do preseganja zaupanja, ki ga lahko ima svetovalec. Svilana in Arhar imata v karieri vsaj eno skupno točko in to je zloglasni LHB, kjer je Arhar deloval do trenutka, ko je kot guverner prestopil vrata Banke Slovenije, Svilan pa je bil v Frankfurtu zaposlen med letoma 1992 in 2002. To pa je obdobje, v katerem so se začele v LHB razvijati precej nenavadne bančne prakse.

Spomnimo, LHB je v letu 2001, torej, ko je bil Svilan še vedno v Frankfurtu, odprla podružnico v Ljubljani imenovano LHB Finance d.o.o.. Ta podružnica je v Ljubljani delovala kot bančno – finančna družba, čeprav zato ni imela dovoljenja. Njen kreditni portfelj je bil nadvse zanimiv, saj tam leži tudi zgodba o financiranju Zidarjevega prevzema SCT preko managerskega podjetja Delfi. V podružnici je deloval tudi Suadam Kapić, zloglasni visoki uradnik nekdanjega Safti, ključnega osrčja vzporedne ekonomije Nika Kavčiča. Ta popolnoma neregulirana podružnica je v Sloveniji imela poseben pomen in ta poseben pomen je nastal ravno, ko je bil Arhar še guverner Banke Slovenije, Svilan pa zaposlen pri LHB. Nikoli tudi ni bilo pojasnjeno, kako je LHB v prvi polovici devetdesetih let vstopila na srbski trg, ki je bil tedaj pod mednarodnimi sankcijami, za nameček pa se je v LHB v tistem času skuhala afera z zamrznjenimi hrvaškimi depoziti, ki so dodali še nekaj več ognja v bančnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

Kaj je Svilan bremzal pod Antonom Ropom

Leta 2001 se je Svilan preselil na mesto državnega sekretarja na Ministrstvi za finance, kjer je pod razvpitim Antom Ropom skrbel za privatizacijo bančnega sistema, primarno za privatizacijo NKBM. To je tudi obdobje, ko se je zaustavila privatizacija bančnega sistema, v strahu pred izgubo kontrole, saj je NLB že dobivala novega lastnika, belgijski KBC. V tej konstelaciji, s Svilanom in Ropom na čelu, je nastala nacionalni interes kot sestavni in ključni del bančne politike. Rop in Svilan sta privatizacijo zaustavila, saj sta želela oblikovati nov bančni steber, ki bi bil popolnoma slovenski in bi poleg NKBM združeval še Abanko, Gorenjsko banko in ostale manjše banke, ki so bile v rokah tranzicijske elite.

Da bi prebrodila težave in zadovoljila novim mednarodnim bančnim regulativam, ki so se tedaj rodile v Baslu, sta NKBM pripojila Poštno banko Slovenije. To sta seveda lahko storila, ker je bila glavna lastnica te banke Pošta Slovenija, njen lastnik pa je bila Republika Slovenija. Ta nenavadna pripojitev bi v normalnih okoliščinah morala biti prepovedana, toda v tedanjih časih sta oba regulatorja, Banka Slovenije in Urad za varstvo konkurence, molčala. Kljub temu, da sta razumela, da se je običajna privatizacija prekinila, samo zato, da bi se na bančnem trgu izvedla koncentracija in ustvaril slovenski bančni steber. Nacionalno velika podjetja, berite paradržavna podjetja, so enostavno hotela svoj bančni servis brez tujcev.

Pahor ve, kaj se je dogajalo, ko je bil predsednik vlade

Samo nekaj mesecev po zaustavitvi privatizacije NKBM in velike usluge, ki jo je Ministrstvo za finance naredilo tej banki s pripojitvijo Poštne banke Slovenije, se je Svilan preselil neposredno iz kabineta ministra na funkcijo predsednika nadzornega sveta NKBM! Če vas to nekako spominja na ministra SMC Borisa Koprivnikarja, ki se je po koncu mandata preselil na delovno mesto v BTC, primerjava vsekakor ni nesmiselna.

Povzemimo: Svilan je sodeloval pri veliki uslugi NKBM, ki je preko Poštne banke Slovenije pridobila kapital in ogromno mrežo poslovalnic po celi državi. Če ne drugega je s tem NKBM vstopila v Ljubljano, kamor dolgo časa sama od sebe ni segla, hkrati pa se je s poslovno dejavnostjo naselila v vsako slovensko vas, ki je imela pošto. Kako se je zgodba s Pošto Slovenije in NKBM končala, pa najbolje ve predsednik Pahor, ki je bil v času svojega mandata, kot predsednik vlade, priča nasilni dokapitalizaciji NKBM, ki jo je izsilila AUKN; spet samo zato, da NKBM ne bi dobila tujih lastnikov, ampak bi ostala igračka v rokah kapitalske elite.

Svilan: Asistiral je Franciju Križaniču pri zapravljanju

Svilan je NKBM zapustil nekje na začetku leta 2007, torej preden se je v banko zarila skupina mariborskih podjetnikov in profesorjev zbranih okoli Pomholda in Pom Investa. Vsekakor pa je za seboj pustil sistem, ki je omogočal neobičajne posle med Poštno banko Slovenije in NKBM in, ki ga je svoj čas pomembno sooblikoval na mestu državnega sekretarja na Ministrstvu za finance. Svilan je svojo kariero nadaljeval na državni SID in zgodb o tem, kako je denimo Škrabec za svoj Riko dobival državne garancije prav na SID banki, je veliko. SID banka je v času ministra Križaniča tudi pristopila v mehanizem reševanja težav v bančnem sistemu preko garancijskih shem. Spomnimo, ker finančni minister Franci Križanič ni resno vzel problema krčenja kapitala v slovenskih bankah in je namesto dokapitalizacije izbral sistem garancijskih shem, je najprej »skuril« denar, saj so podjetja v tem sistemu večinoma propadla. Istočasno pa je dobesedno skozi okno vrgel davkoplačevalska sredstva za nedelujoč garancijski mehanizem. Namesto, da bi s tem denarjem dokapitaliziral slovenske banke. Ta eksperiment se je končal z zapravljanjem denarja in poglabljanjem problema v bančništvu. Tudi tu je asistiral Svilan.

Če je torej Svilan izbira, potem je predvsem Arharjeva izbira, istočasno pa je potrebno razumeti,da je neločljivo povezan z ljudmi, ki so slovenski javnosti najprej prodajali nacionalni interes v slovenskem bančništvu, potem pa so davkoplačevalcem izstavili račun za kreditno piramido, ki so jo zgradili v slovenskem bančništvu. Da bi leta 2018 za guvernerja Banke Slovenije prišel človek, ki je pomagal ustvariti paradigmo nacionalnega interesa v slovenskem bančništvu, katerega posledice niti še sanirane niso, pa je cinizem brez primere.

Dileme Masten – Damijana torej ni. Je le prišepetovalec, ki vztrajno skuša pahniti slovenski bančni sistem v kreditni pekel sintagme nacionalnega interesa.

The post Veliki bančni pok v Pahorjevi palači: Razkrivamo, kako mu želijo podstaviti bančnega “Borisa Koprivnikarja”! appeared first on skandal24.si.